Page 179 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 179
delo s starostniki
Socialna omrežja so pomemben dejavnik zdravja (ne le starejših ljudi).
Zlasti je pomembna stalna socialna opora, ki omogoča posamezniku obču-
tek pripadnosti in intimnosti. Ta se realizira večinoma s partnerjem, z dru-
gimi družinskimi člani, s sosedi, s člani skupnosti ali s člani organizacije, v
katero se posameznik vključuje (Pahor, Domanjko in Hlebec, 2009).
Socialna opora je največji blažilec vseh življenjskih stresnih dogajanj.
Njeno pomanjkanje ali celo popolna odsotnost vedno vodi v depresijo in je
razlog zanjo. Pomen medčloveških odnosov za vsakega v vseh življenjskih
obdobjih (še bolj pa v starosti) je neprecenljiv. Partnerski odnosi, ljubezen
in intimnost so bistveni faktorji, ki vplivajo na kvaliteto življenja, predvsem
pa nam pomagajo premagovati različne ovire in težave v vseh življenjskih
obdobjih.
Kladnik (1999) navaja, da v socialnih mrežah sicer prevladujejo funk-
cionalni odnosi. Bistveno bolj pa socialni stiki zadovoljijo človeka, če gre
za temeljni odnos z neko osebo, kar omogoča občutek varnosti. Poglobljeni
odnosi omogočajo spontanost in so osnova za socialno učenje.
Pomembne so vezi ne le v isti generaciji, ampak tudi tako imenovana
generacijska zavezništva, kjer se tkejo vezi med zastopniki različnih gene-
racij s ciljem, da lahko ena generacija prevzame odgovornosti in skrbi za
druge generacije. Vse tri generacije (mlada, srednja in stara) so sistemska
celota in so v stalni komplementarnosti (Ramovš, 2003). Avtor opozarja
na pomen medgeneracijskega sodelovanja in programov, ki bodo pomagali
konstruirati kvaliteten sistem za življenje starih ljudi. Sem sodi ozaveščanje
prebivalstva o pomenu in komponentah kakovostnega staranja in nujnos-
ti priprave na starost v prejšnjih življenjskih obdobjih, usposabljanje za čas
po upokojitvi, usposabljanje družin, v katerih živijo stari ljudje, ter uspo-
sabljanje starejših za boljše razumevanje mlajših.
A. Kristančič (2005) poudarja, da mora vpetost v socialno omrežje
in ohranjanje stikov vsak posameznik planirati in izvajati aktivnosti sko-
zi celotno življenjsko obdobje. Važno je obvladovanje komunikacije (tako
z drugimi kot s samim seboj). Pomembna je stalna notranja komunikaci-
ja posameznika in samoevalvacija aktivnosti in razmišljanj. Nezanemarljiv
element dobre in kvalitetne komunikacije je dobro poslušanje in slišanje.
Ramovš (2003) opozarja na socialne motnje, na katere naletimo pri
starih ljudeh. To so velikokrat pretirana črnogledost, zagrenjenost in sitno-
ba. S strani bližnjih ali oseb, ki skrbijo za starega človeka, jih je potrebno
sprejeti in jih blažiti s pravilno komunikacijo. Nasploh je vedno najboljše
177
Socialna omrežja so pomemben dejavnik zdravja (ne le starejših ljudi).
Zlasti je pomembna stalna socialna opora, ki omogoča posamezniku obču-
tek pripadnosti in intimnosti. Ta se realizira večinoma s partnerjem, z dru-
gimi družinskimi člani, s sosedi, s člani skupnosti ali s člani organizacije, v
katero se posameznik vključuje (Pahor, Domanjko in Hlebec, 2009).
Socialna opora je največji blažilec vseh življenjskih stresnih dogajanj.
Njeno pomanjkanje ali celo popolna odsotnost vedno vodi v depresijo in je
razlog zanjo. Pomen medčloveških odnosov za vsakega v vseh življenjskih
obdobjih (še bolj pa v starosti) je neprecenljiv. Partnerski odnosi, ljubezen
in intimnost so bistveni faktorji, ki vplivajo na kvaliteto življenja, predvsem
pa nam pomagajo premagovati različne ovire in težave v vseh življenjskih
obdobjih.
Kladnik (1999) navaja, da v socialnih mrežah sicer prevladujejo funk-
cionalni odnosi. Bistveno bolj pa socialni stiki zadovoljijo človeka, če gre
za temeljni odnos z neko osebo, kar omogoča občutek varnosti. Poglobljeni
odnosi omogočajo spontanost in so osnova za socialno učenje.
Pomembne so vezi ne le v isti generaciji, ampak tudi tako imenovana
generacijska zavezništva, kjer se tkejo vezi med zastopniki različnih gene-
racij s ciljem, da lahko ena generacija prevzame odgovornosti in skrbi za
druge generacije. Vse tri generacije (mlada, srednja in stara) so sistemska
celota in so v stalni komplementarnosti (Ramovš, 2003). Avtor opozarja
na pomen medgeneracijskega sodelovanja in programov, ki bodo pomagali
konstruirati kvaliteten sistem za življenje starih ljudi. Sem sodi ozaveščanje
prebivalstva o pomenu in komponentah kakovostnega staranja in nujnos-
ti priprave na starost v prejšnjih življenjskih obdobjih, usposabljanje za čas
po upokojitvi, usposabljanje družin, v katerih živijo stari ljudje, ter uspo-
sabljanje starejših za boljše razumevanje mlajših.
A. Kristančič (2005) poudarja, da mora vpetost v socialno omrežje
in ohranjanje stikov vsak posameznik planirati in izvajati aktivnosti sko-
zi celotno življenjsko obdobje. Važno je obvladovanje komunikacije (tako
z drugimi kot s samim seboj). Pomembna je stalna notranja komunikaci-
ja posameznika in samoevalvacija aktivnosti in razmišljanj. Nezanemarljiv
element dobre in kvalitetne komunikacije je dobro poslušanje in slišanje.
Ramovš (2003) opozarja na socialne motnje, na katere naletimo pri
starih ljudeh. To so velikokrat pretirana črnogledost, zagrenjenost in sitno-
ba. S strani bližnjih ali oseb, ki skrbijo za starega človeka, jih je potrebno
sprejeti in jih blažiti s pravilno komunikacijo. Nasploh je vedno najboljše
177
