Page 196 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 196
večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov
tih. V tem obdobju se zgradijo in izoblikujejo lastni življenjski cilji in vre-
dnostni sistemi (Ziegenspeck, 1992; Fischer, 1999).
Sociološko gledano predstavlja mladostništvo prehodni čas med otro-
štvom in odraslostjo, ki je povezan z ekstremno negotovostjo statusa in
vloge. Te negotovosti skuša mladostnik premagati s samostojnimi dosežki.
Raznovrstne aktivnosti, veselje do avantur, radovednost, eksperimenti na
telesnem in socialnih področjih so nujne potrebe te življenjske faze, izraz
iskanja samega sebe in izraz iskanja osebne identitete. Pristop, usmerjen
v doživljaje in dejavnosti, zelo ustreza potrebam mladostnikov. Pregleden
in strukturiran okvir nudi mnogotere možnosti za izkušnjo samega sebe
in izgradnjo socialnega načina vedênja ter ureditev vrednostnega sistema
(Ziegenspeck, 1992; Krajnčan, 2006).
Naravnanost k naravi; marsikje je svet mladostnikov sestavljen le še iz
betona in asfalta. Mnogih naravnih procesov ne doživljajo več neposredno,
temveč kvečjemu prek medijev, zato se komaj še lahko izoblikuje zdrav od-
nos do narave. Doživljajska pedagogika se orientira na zapuščanje stano-
vanjskih področij in s preživljanjem v naravi posreduje izkušnjo kontrasta.
»Neposredne« čutne izkušnje omogočata skupina in narava.
Narava s svojo avtoriteto prispeva k vzgojni usmerjenosti projekta.
Ven iz vsakdana; doživljajska pedagogika nudi v nasprotju s potrošniško
enoličnim vsakdanom mnogo kontrastov, ki spodbujajo razmišljanje in pos-
redujejo izkušnje: ven iz poplave dražljajev v življenje brez medijev, prometa
in vrveža; samopreskrba namesto preobilna oskrba; prevzemanje različnih in
nevsakdanjih vlog; relativno preprost način življenja namesto vsakdanje teh-
nike v prometu, kuhinji, med prostim časom ipd.; improvizacija in kreativ-
nost namesto potrošništva; narava namesto betona; veter in vreme namesto
klimatskih naprav; naravni življenjski ritem namesto prilagajanja šolskemu
zvoncu, hišnemu redu ali čakanju, kdaj nastopi vzgojitelj svoj turnus ipd.
(Ziegenspeck, 1992; Fischer in Mroczek, 2004). Dati krila tam, kjer so vzgojne
metode podlegle. Ponuditi tisto, kar ni prisilno, čeprav je le-to dojeto kot ne-
kaj vsakdanjega, normalnega. Treba se je boriti in skušati zajeziti avtoriteto,
imenovano potrošništvo, četudi z begom v neznano okolje. Preglednost, živ-
ljenje brez ustaljenih impulzov, dražljajev ponuja nove dimenzije socialnega
učenja in dela na sebi (Ziegenspeck, 1992; Krajnčan, 2006).
Doživljajskopedagoški cilji
Pri metodičnem planiranju je treba odgovoriti na nekaj vprašanj. Za uspeh
projekta je zelo pomembno, da pobudniki pred začetkom jasno opredelijo
194
tih. V tem obdobju se zgradijo in izoblikujejo lastni življenjski cilji in vre-
dnostni sistemi (Ziegenspeck, 1992; Fischer, 1999).
Sociološko gledano predstavlja mladostništvo prehodni čas med otro-
štvom in odraslostjo, ki je povezan z ekstremno negotovostjo statusa in
vloge. Te negotovosti skuša mladostnik premagati s samostojnimi dosežki.
Raznovrstne aktivnosti, veselje do avantur, radovednost, eksperimenti na
telesnem in socialnih področjih so nujne potrebe te življenjske faze, izraz
iskanja samega sebe in izraz iskanja osebne identitete. Pristop, usmerjen
v doživljaje in dejavnosti, zelo ustreza potrebam mladostnikov. Pregleden
in strukturiran okvir nudi mnogotere možnosti za izkušnjo samega sebe
in izgradnjo socialnega načina vedênja ter ureditev vrednostnega sistema
(Ziegenspeck, 1992; Krajnčan, 2006).
Naravnanost k naravi; marsikje je svet mladostnikov sestavljen le še iz
betona in asfalta. Mnogih naravnih procesov ne doživljajo več neposredno,
temveč kvečjemu prek medijev, zato se komaj še lahko izoblikuje zdrav od-
nos do narave. Doživljajska pedagogika se orientira na zapuščanje stano-
vanjskih področij in s preživljanjem v naravi posreduje izkušnjo kontrasta.
»Neposredne« čutne izkušnje omogočata skupina in narava.
Narava s svojo avtoriteto prispeva k vzgojni usmerjenosti projekta.
Ven iz vsakdana; doživljajska pedagogika nudi v nasprotju s potrošniško
enoličnim vsakdanom mnogo kontrastov, ki spodbujajo razmišljanje in pos-
redujejo izkušnje: ven iz poplave dražljajev v življenje brez medijev, prometa
in vrveža; samopreskrba namesto preobilna oskrba; prevzemanje različnih in
nevsakdanjih vlog; relativno preprost način življenja namesto vsakdanje teh-
nike v prometu, kuhinji, med prostim časom ipd.; improvizacija in kreativ-
nost namesto potrošništva; narava namesto betona; veter in vreme namesto
klimatskih naprav; naravni življenjski ritem namesto prilagajanja šolskemu
zvoncu, hišnemu redu ali čakanju, kdaj nastopi vzgojitelj svoj turnus ipd.
(Ziegenspeck, 1992; Fischer in Mroczek, 2004). Dati krila tam, kjer so vzgojne
metode podlegle. Ponuditi tisto, kar ni prisilno, čeprav je le-to dojeto kot ne-
kaj vsakdanjega, normalnega. Treba se je boriti in skušati zajeziti avtoriteto,
imenovano potrošništvo, četudi z begom v neznano okolje. Preglednost, živ-
ljenje brez ustaljenih impulzov, dražljajev ponuja nove dimenzije socialnega
učenja in dela na sebi (Ziegenspeck, 1992; Krajnčan, 2006).
Doživljajskopedagoški cilji
Pri metodičnem planiranju je treba odgovoriti na nekaj vprašanj. Za uspeh
projekta je zelo pomembno, da pobudniki pred začetkom jasno opredelijo
194
