Page 197 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 197
doživljajska pedagogika v sloveniji skozi teorijo in prakso
cilje, ki tedaj postanejo sredstvo, od katerega sta odvisni vsebina in podo-
ba (Krajnčan, 2007).
Gre namreč za vprašanja, ali bodo bolj poudarili izobraževanje ročnih
in motoričnih spretnosti in znanj ali pa bodo spremljevalci dajali več na-
svetov, pobud, posredovali več teorije in opredelili v učnih vsebinah in va-
jah večjo strukturiranost. Če so v ospredju bolj osebnostni in socialni cilji,
bodo vodili več informativnih individualnih pogovorov in več pozornosti
posvetili skupinskemu procesu in vzpostavljanju odnosov. Čeprav so lah-
ko učni cilji doživljajske pedagogike enaki tistim, ki prihajajo iz institucij,
se njen učni proces občutno razlikuje. Posredovanje znanj in sposobnosti
ne poteka v verbalnem seminarskem stilu, se pravi »iz glave v roke«, temveč
prek dejavnega soočanja z nalogami in problemi »iz rok v glavo«. To velja
tako za kognitivne kot za socialne učne cilje. Katalog učnih ciljev je mogo-
če razdeliti na več področij, pri čemer je lahko seznam v nadaljevanju le ek-
semplaričen in nikakor popoln (Breß, 1985). Poleg tega so posamezni cilji
popolnoma odvisni od aranžmaja, skupine udeležencev, trajanja, instituci-
je ipd. (Breß, 1985; Ziegenspeck, 1992; Fischer, 1994; Krajnčan, 2006).
Cilji na osebnem področju
Cilji na osebnem področju merijo na krepitev samozaupanja in pripravlje-
nosti na sodelovanje, doživetja uspeha, spodbujanje izkustva in odkrivanja
samega sebe, podpiranje izgradnje identitete, učenje, kako potrebe odloži-
ti na kasnejše priložnosti, gradnjo vzdržljivosti; spodbujanje kreativnosti
in zmožnosti improviziranja (socialna in spretnostna fantazija), pridobitev
sposobnosti povezovanja in zaupanja drugih oseb, spodbujanje komunika-
cijskih spretnosti (kako posredovati veselje in bojazen, izraziti potrebe, so-
delovati pri skupinskih odločitvah), prevzemanje odgovornosti zase in za
druge, spoznavanje in motivacijo za drugačno preživljanje prostega časa,
ponovno vzpostavljanje pozitivne naravnanosti do učenja, spodbujanje sa-
moiniciative (razvoj občutka za kompetentno delovanje), posredovanje vti-
sov in lepih doživetij, ki ostanejo (Breß, 1985; Ziegenspeck, 1992; Fischer,
1994; Krajnčan, 2006).
Cilji na socialnem področju
Razvijanje občutka za skupino in občutka pripadnosti, solidarnosti, prip-
ravljenost pomagati, sodelovanje, razvijanje pravil in njihovo upoštevanje,
odkrivanje konfliktov in razvoj kompromisov, razumevanje in tolerantnost
195
cilje, ki tedaj postanejo sredstvo, od katerega sta odvisni vsebina in podo-
ba (Krajnčan, 2007).
Gre namreč za vprašanja, ali bodo bolj poudarili izobraževanje ročnih
in motoričnih spretnosti in znanj ali pa bodo spremljevalci dajali več na-
svetov, pobud, posredovali več teorije in opredelili v učnih vsebinah in va-
jah večjo strukturiranost. Če so v ospredju bolj osebnostni in socialni cilji,
bodo vodili več informativnih individualnih pogovorov in več pozornosti
posvetili skupinskemu procesu in vzpostavljanju odnosov. Čeprav so lah-
ko učni cilji doživljajske pedagogike enaki tistim, ki prihajajo iz institucij,
se njen učni proces občutno razlikuje. Posredovanje znanj in sposobnosti
ne poteka v verbalnem seminarskem stilu, se pravi »iz glave v roke«, temveč
prek dejavnega soočanja z nalogami in problemi »iz rok v glavo«. To velja
tako za kognitivne kot za socialne učne cilje. Katalog učnih ciljev je mogo-
če razdeliti na več področij, pri čemer je lahko seznam v nadaljevanju le ek-
semplaričen in nikakor popoln (Breß, 1985). Poleg tega so posamezni cilji
popolnoma odvisni od aranžmaja, skupine udeležencev, trajanja, instituci-
je ipd. (Breß, 1985; Ziegenspeck, 1992; Fischer, 1994; Krajnčan, 2006).
Cilji na osebnem področju
Cilji na osebnem področju merijo na krepitev samozaupanja in pripravlje-
nosti na sodelovanje, doživetja uspeha, spodbujanje izkustva in odkrivanja
samega sebe, podpiranje izgradnje identitete, učenje, kako potrebe odloži-
ti na kasnejše priložnosti, gradnjo vzdržljivosti; spodbujanje kreativnosti
in zmožnosti improviziranja (socialna in spretnostna fantazija), pridobitev
sposobnosti povezovanja in zaupanja drugih oseb, spodbujanje komunika-
cijskih spretnosti (kako posredovati veselje in bojazen, izraziti potrebe, so-
delovati pri skupinskih odločitvah), prevzemanje odgovornosti zase in za
druge, spoznavanje in motivacijo za drugačno preživljanje prostega časa,
ponovno vzpostavljanje pozitivne naravnanosti do učenja, spodbujanje sa-
moiniciative (razvoj občutka za kompetentno delovanje), posredovanje vti-
sov in lepih doživetij, ki ostanejo (Breß, 1985; Ziegenspeck, 1992; Fischer,
1994; Krajnčan, 2006).
Cilji na socialnem področju
Razvijanje občutka za skupino in občutka pripadnosti, solidarnosti, prip-
ravljenost pomagati, sodelovanje, razvijanje pravil in njihovo upoštevanje,
odkrivanje konfliktov in razvoj kompromisov, razumevanje in tolerantnost
195
