Page 20 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 20
Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke
(1996), Deshpandé and Webster (1989), Detert, Schroeder in Mauriel
(2000), Hatch (1993), Schein (20049, Schultz in Hatch (1996). Podob-
no označujejo organizacijsko kulturo kot sistem vrednot, načinov delova-
nja, jezika (Schein 2004, 18). Korporativno kulturo sestavljajo vrednote,
prepričanja in standardi, ki vplivajo na misli in vedenje ljudi v podjetjih
in so za organizacijo edinstveni (Hitka idr. 2015, 27).
Preglednica 2: Opredelitve korporativne kulture
Avtor Opredelitev
Nelson 2003, 106 Skupna predvidevanja ali vrednote, pomene, simbole, obrede, organizacijske zgodbe,
žargon, humor, materialni odraz (delovno mesto in predmeti), formalna struktura, pravi-
la in druge eksplicitne ali inferred značilnosti kulture.
20 Alvesson in Svenings- Pomen kulture je družbeno lepilo (konsenz in kohezija), kompas (usmerjanje) in izmen-
son (2002, po Nelson java (koristnost in transkacijski stroški), čustveni regulatorji (izražena čustva), slepila
2003, 107) (slepe pike glede družbene realnosti).
Schein 2004 Korporativna kultura je osnovni vzorec organizacije, kako delovati in reševati probleme,
oblikuje zaposlene, ki so se zmožni prilagoditi okolju in pridružiti članom organizacije.
Hofstede in Minkov 1991 Kultura je kolektivno, mentalno programiranje skupine ljudi v danem okolju.
Criveanu 2015, 74 V širšem pomenu korporativna kultura opredeljuje spekter vrednot, navodil, pred-
videvanj, odnosov, ki so splošno sprejeti med člani družbe ali organizacije.
Luthans, Vogelgesang in Organizacijska kultura je zahtevano znanje, potrebno za interpretacijo izkušenj in ustvar-
Lester 2006, 85 janje družbenega vedenja.
Gaisina idr. 2015, 274 Korporativna kultura organizacije je mehanizem koordinacije individualnih interesov
in ciljev ter prilagajanje teh strateškim ciljem podjetja, obenem pa ustvarjanje skupne-
ga kulturnega prostora, ki vključuje korporativne vrednote, norme in modele korpora-
tivnega vedenja, ki ga sprejemajo vsi zaposleni.
Szczepańska-Woszczyna Kultura pomembno vodi organizacijo k uspehu, s tem da so vsi člani organizacije pol-
2015, 397 no zavezani stvari.
Cameron in Quinn (2006, 16) poudarjata, da je korporativna kul-
tura povezana s pravili, standardi, načini delovanja, ki odsevajo ideolo-
gijo vodstva, ki naj bi bila prevladujoča, predvsem pa težila k stabilnosti
sistema. Dobro jo ponazori izrek Tukaj tako delamo. Cameron in Qu-
inn (prav tam) poudarjata enkratnost, neponovljivost, tudi koherentnost
in čvrstost korporacijske kulture kot ključnega dejavnika uspeha na trgu,
posebej pa izpostavljata pridobitev konkurenčne prednosti zaradi moči,
ki je središče razvoja in vodenja edinstvene korporativne kulture. Ta moč
po njunem mnenju ustvarja jasnost, urejenost, kontinuiteto, identiteto in
pogled v prihodnost. Korporativna kultura ima enake sestavine kot kate-
rakoli druga organizacijska kultura, torej zgodbe, način mišljenja, vred-
note, identiteto, organiziranost, pripadnost in standarde itd., ki določajo,
(1996), Deshpandé and Webster (1989), Detert, Schroeder in Mauriel
(2000), Hatch (1993), Schein (20049, Schultz in Hatch (1996). Podob-
no označujejo organizacijsko kulturo kot sistem vrednot, načinov delova-
nja, jezika (Schein 2004, 18). Korporativno kulturo sestavljajo vrednote,
prepričanja in standardi, ki vplivajo na misli in vedenje ljudi v podjetjih
in so za organizacijo edinstveni (Hitka idr. 2015, 27).
Preglednica 2: Opredelitve korporativne kulture
Avtor Opredelitev
Nelson 2003, 106 Skupna predvidevanja ali vrednote, pomene, simbole, obrede, organizacijske zgodbe,
žargon, humor, materialni odraz (delovno mesto in predmeti), formalna struktura, pravi-
la in druge eksplicitne ali inferred značilnosti kulture.
20 Alvesson in Svenings- Pomen kulture je družbeno lepilo (konsenz in kohezija), kompas (usmerjanje) in izmen-
son (2002, po Nelson java (koristnost in transkacijski stroški), čustveni regulatorji (izražena čustva), slepila
2003, 107) (slepe pike glede družbene realnosti).
Schein 2004 Korporativna kultura je osnovni vzorec organizacije, kako delovati in reševati probleme,
oblikuje zaposlene, ki so se zmožni prilagoditi okolju in pridružiti članom organizacije.
Hofstede in Minkov 1991 Kultura je kolektivno, mentalno programiranje skupine ljudi v danem okolju.
Criveanu 2015, 74 V širšem pomenu korporativna kultura opredeljuje spekter vrednot, navodil, pred-
videvanj, odnosov, ki so splošno sprejeti med člani družbe ali organizacije.
Luthans, Vogelgesang in Organizacijska kultura je zahtevano znanje, potrebno za interpretacijo izkušenj in ustvar-
Lester 2006, 85 janje družbenega vedenja.
Gaisina idr. 2015, 274 Korporativna kultura organizacije je mehanizem koordinacije individualnih interesov
in ciljev ter prilagajanje teh strateškim ciljem podjetja, obenem pa ustvarjanje skupne-
ga kulturnega prostora, ki vključuje korporativne vrednote, norme in modele korpora-
tivnega vedenja, ki ga sprejemajo vsi zaposleni.
Szczepańska-Woszczyna Kultura pomembno vodi organizacijo k uspehu, s tem da so vsi člani organizacije pol-
2015, 397 no zavezani stvari.
Cameron in Quinn (2006, 16) poudarjata, da je korporativna kul-
tura povezana s pravili, standardi, načini delovanja, ki odsevajo ideolo-
gijo vodstva, ki naj bi bila prevladujoča, predvsem pa težila k stabilnosti
sistema. Dobro jo ponazori izrek Tukaj tako delamo. Cameron in Qu-
inn (prav tam) poudarjata enkratnost, neponovljivost, tudi koherentnost
in čvrstost korporacijske kulture kot ključnega dejavnika uspeha na trgu,
posebej pa izpostavljata pridobitev konkurenčne prednosti zaradi moči,
ki je središče razvoja in vodenja edinstvene korporativne kulture. Ta moč
po njunem mnenju ustvarja jasnost, urejenost, kontinuiteto, identiteto in
pogled v prihodnost. Korporativna kultura ima enake sestavine kot kate-
rakoli druga organizacijska kultura, torej zgodbe, način mišljenja, vred-
note, identiteto, organiziranost, pripadnost in standarde itd., ki določajo,
