Page 21 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 21
Kultura 21
kako zaposleni določajo sami sebe, kako se določa organizacija in kako v
organizaciji razumejo posel, ki ga opravljajo. Pomembno pa je, da so orga-
nizacijska ravnanja skladna s potrebami kupcev. Korporativna kultura je
kot motor, ki poganja organizacijo, jo predstavlja v okolju in omogoča po-
tencialnim kupcem, da jo prepoznajo kot tistega, ki bo najbolje zadovoljil
posameznikove (kupčeve) potrebe.
Različni avtorji, ki opredeljujejo organizacijsko ali pa korporatvno
kulturo, so navedeni v preglednici. Bistveno je morda dejstvo, da korpo-
rativno kulturo razumemo kot vrsto organizacijske kulture, ki ima poseb-
nosti in se po njih loči od drugih vrst organizacijske kulture, denimo ad-
hokracijo, kulturo klana ipd. (glej Cameron in Quinn 2006).
To pomeni, da je vir korporativne kulture vodstvo, ki oblikuje na-
čine komuniciranja z delavci in skozi komunikacijo prenaša identiteto,
kot si jo je zamislilo vodstvo, na zaposlene. Gre torej za oblikovanje na-
činov dela, vzorcev dela in delovanja, torej identiteto, ki je snovana na
tem, kaj podjetje oziroma vodstvo hoče biti in kaj hoče postati (Hatch
in Schultz 2003). Ko je to usklajeno, se pojavi povezava med notranjo di-
menzijo (identiteto) in zunanjo komunikacijo, ki krepi zasnovo znamke.
Kot vidimo, različni avtorji izpostavljajo pomen organizacijske kul-
ture in njen vpliv na poslovanje podjetja. Organizacijska kultura komu-
nicira svoje vrednote in načine delovanja ne le navznoter, temveč prek
identitete in zgodb tudi navzven. Je celostna. Prevzema vse člane organi-
zacije, njihovo delovanje, od vrha navzdol in obrnjeno. Je mehanizem za
koordinacijo individualnih interesov in ciljev s strateškimi cilji podjetja
in je pomembno strateško orodje, ki kaže zaposlenim pot k ciljem podje-
tja (Schultz in de Chernatony 2002; Gaisina idr. 2015).
Kultura kot oblikovalska kategorija
V minulem stoletju sta se vloga in pomen oblikovanja postopno razvi-
jala pod vplivom družbenih in ekonomskih sprememb. S prehodom od
klasične fordistične proizvodnje v postindustrijsko sta se spremenila vlo-
ga in pomen oblikovanja. Z gospodarsko rastjo in množično potrošnjo v
obdobju po drugi svetovni vojni sta se povečala vloga in pomen dejavno-
sti, ki so potrošnjo spodbujale. V ta segment sodijo oglaševanje, trženje,
znamčenje1 in oblikovanje. Pri oblikovanju namreč ne gre le za obliko-
vanje samih izdelkov, temveč tudi za trženje, oglaševanje in oblikovanje
embalaže pa tudi za vse procese in postopke, povezane s tem. Če hoče-
mo razumeti povezave med kulturo, oblikovanjem in znamčenjem, po-
1 Angleški izraz, bolj znan v slovenskem prostoru je branding.
kako zaposleni določajo sami sebe, kako se določa organizacija in kako v
organizaciji razumejo posel, ki ga opravljajo. Pomembno pa je, da so orga-
nizacijska ravnanja skladna s potrebami kupcev. Korporativna kultura je
kot motor, ki poganja organizacijo, jo predstavlja v okolju in omogoča po-
tencialnim kupcem, da jo prepoznajo kot tistega, ki bo najbolje zadovoljil
posameznikove (kupčeve) potrebe.
Različni avtorji, ki opredeljujejo organizacijsko ali pa korporatvno
kulturo, so navedeni v preglednici. Bistveno je morda dejstvo, da korpo-
rativno kulturo razumemo kot vrsto organizacijske kulture, ki ima poseb-
nosti in se po njih loči od drugih vrst organizacijske kulture, denimo ad-
hokracijo, kulturo klana ipd. (glej Cameron in Quinn 2006).
To pomeni, da je vir korporativne kulture vodstvo, ki oblikuje na-
čine komuniciranja z delavci in skozi komunikacijo prenaša identiteto,
kot si jo je zamislilo vodstvo, na zaposlene. Gre torej za oblikovanje na-
činov dela, vzorcev dela in delovanja, torej identiteto, ki je snovana na
tem, kaj podjetje oziroma vodstvo hoče biti in kaj hoče postati (Hatch
in Schultz 2003). Ko je to usklajeno, se pojavi povezava med notranjo di-
menzijo (identiteto) in zunanjo komunikacijo, ki krepi zasnovo znamke.
Kot vidimo, različni avtorji izpostavljajo pomen organizacijske kul-
ture in njen vpliv na poslovanje podjetja. Organizacijska kultura komu-
nicira svoje vrednote in načine delovanja ne le navznoter, temveč prek
identitete in zgodb tudi navzven. Je celostna. Prevzema vse člane organi-
zacije, njihovo delovanje, od vrha navzdol in obrnjeno. Je mehanizem za
koordinacijo individualnih interesov in ciljev s strateškimi cilji podjetja
in je pomembno strateško orodje, ki kaže zaposlenim pot k ciljem podje-
tja (Schultz in de Chernatony 2002; Gaisina idr. 2015).
Kultura kot oblikovalska kategorija
V minulem stoletju sta se vloga in pomen oblikovanja postopno razvi-
jala pod vplivom družbenih in ekonomskih sprememb. S prehodom od
klasične fordistične proizvodnje v postindustrijsko sta se spremenila vlo-
ga in pomen oblikovanja. Z gospodarsko rastjo in množično potrošnjo v
obdobju po drugi svetovni vojni sta se povečala vloga in pomen dejavno-
sti, ki so potrošnjo spodbujale. V ta segment sodijo oglaševanje, trženje,
znamčenje1 in oblikovanje. Pri oblikovanju namreč ne gre le za obliko-
vanje samih izdelkov, temveč tudi za trženje, oglaševanje in oblikovanje
embalaže pa tudi za vse procese in postopke, povezane s tem. Če hoče-
mo razumeti povezave med kulturo, oblikovanjem in znamčenjem, po-
1 Angleški izraz, bolj znan v slovenskem prostoru je branding.
