Page 93 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 93
Sklep 93
kacija pomemben del kulture, saj sproža proces kulturalizacije. Vidimo,
da je struktura v organizacijah natančno opredeljena in podaja okvir de-
lovanja, razmejuje funkcije. Znotraj togega okvirja lahko zaznamo pro-
žne procese komunikacije, kjer zaposleni sodelujejo med seboj in katerih
področja se včasih delno prekrivajo, čeprav se to v preteklosti ni dogajalo.
Kar je pri tem zanimivo, je sprememba nekaterih procesov, da ne po-
tekajo več zaporedno, temveč vzporedno. To seveda ne velja za proizvo-
dnjo, kjer je za izdelavo izdelkov potrebno slediti natančno določenim
procesom. Vidimo pa, da se proizvodni procesi z izboljšavami nenehno
spreminjajo. Lahko rečemo, da je ena izmed sestavin oblikovanja nenehna
sprememba, proces, preizpraševanje. Druga pomembna značilnost proce-
sov, ki potekajo v organizacijah, je sočasnost. Manj sledijo ustaljenim pra-
ksam delovanja, ko si faze sledijo druga drugi, zavedajo se, da je treba de-
lati sočasno, sodelovati in tako iskati čim boljše, kvalitetnejše rešitve. To
pa je ena izmed lastnosti oblikovalskega dela, kjer nekatere faze iskanja re-
šitev potekajo sočasno.
Posledica dobre in učinkovite komunikacije v podjetjih je kakovost,
pripadnost, lahko rečemo pozitivna identiteta z organizacijami.
To se kaže v procesu vodenja proizvodnje. Pripadnost in ozavešče-
nost delavcev je tako visoka, da ne potrebujejo kontrolorja kakovosti in
so zaposleni sami pozorni na napake, ki jih skupaj z nadrejenimi spro-
ti odpravljajo. Podjetja slovijo ne le kot oblikovalska, temveč tudi kot vi-
sokokakovostna. Na podlagi izjav intervjuvancev lahko rečemo, da so za
dobro in ustvarjalno delo potrebni spoštovanje, sodelovanje in dobra ko-
munikacija.
Zaposleni v podjetjih na vseh ravneh so prepoznali oblikovanje kot
strateško pomembno usmeritev. Opazili smo, da njihovo zavzetost pri
delu in okrepljeno pripadnost podjetju nagrade s področja oblikovanja
dodatno krepijo. Vendar je prisotna tudi komponenta notranjega zado-
voljstva in ustvarjanja pozitivne poklicne identitete. Na višjih ravneh je v
večini podjetij nagrada na osebni ravni manj pomembna. Vsi se je veselijo,
pravijo, da jim da potrditev, da prav in dobro delajo. Je nekakšen kompas,
v katero smer naj gredo tako na osebni ravni kot na ravni podjetja. Bolj
kot nagradam zaposleni v podjetjih pripisujejo večji pomen strasti, zano-
su in zavzetosti pri delu. To strast pa povzročajo nenehne spremembe, ki
so posledica oblikovanja in inoviranja v organizacijah. Daje jim zagon in
njihovo poklicno identiteto dodatno utrjujejo.
Intervjuvanci tudi povedo, da ne le hodijo v službo, temveč opravljajo
poklic, pri čemer orišejo, da tudi zunaj delovnega časa opazujejo in anali-
zirajo produkte konkurenčnih proizvajalcev. To potrjuje teorije identite-
kacija pomemben del kulture, saj sproža proces kulturalizacije. Vidimo,
da je struktura v organizacijah natančno opredeljena in podaja okvir de-
lovanja, razmejuje funkcije. Znotraj togega okvirja lahko zaznamo pro-
žne procese komunikacije, kjer zaposleni sodelujejo med seboj in katerih
področja se včasih delno prekrivajo, čeprav se to v preteklosti ni dogajalo.
Kar je pri tem zanimivo, je sprememba nekaterih procesov, da ne po-
tekajo več zaporedno, temveč vzporedno. To seveda ne velja za proizvo-
dnjo, kjer je za izdelavo izdelkov potrebno slediti natančno določenim
procesom. Vidimo pa, da se proizvodni procesi z izboljšavami nenehno
spreminjajo. Lahko rečemo, da je ena izmed sestavin oblikovanja nenehna
sprememba, proces, preizpraševanje. Druga pomembna značilnost proce-
sov, ki potekajo v organizacijah, je sočasnost. Manj sledijo ustaljenim pra-
ksam delovanja, ko si faze sledijo druga drugi, zavedajo se, da je treba de-
lati sočasno, sodelovati in tako iskati čim boljše, kvalitetnejše rešitve. To
pa je ena izmed lastnosti oblikovalskega dela, kjer nekatere faze iskanja re-
šitev potekajo sočasno.
Posledica dobre in učinkovite komunikacije v podjetjih je kakovost,
pripadnost, lahko rečemo pozitivna identiteta z organizacijami.
To se kaže v procesu vodenja proizvodnje. Pripadnost in ozavešče-
nost delavcev je tako visoka, da ne potrebujejo kontrolorja kakovosti in
so zaposleni sami pozorni na napake, ki jih skupaj z nadrejenimi spro-
ti odpravljajo. Podjetja slovijo ne le kot oblikovalska, temveč tudi kot vi-
sokokakovostna. Na podlagi izjav intervjuvancev lahko rečemo, da so za
dobro in ustvarjalno delo potrebni spoštovanje, sodelovanje in dobra ko-
munikacija.
Zaposleni v podjetjih na vseh ravneh so prepoznali oblikovanje kot
strateško pomembno usmeritev. Opazili smo, da njihovo zavzetost pri
delu in okrepljeno pripadnost podjetju nagrade s področja oblikovanja
dodatno krepijo. Vendar je prisotna tudi komponenta notranjega zado-
voljstva in ustvarjanja pozitivne poklicne identitete. Na višjih ravneh je v
večini podjetij nagrada na osebni ravni manj pomembna. Vsi se je veselijo,
pravijo, da jim da potrditev, da prav in dobro delajo. Je nekakšen kompas,
v katero smer naj gredo tako na osebni ravni kot na ravni podjetja. Bolj
kot nagradam zaposleni v podjetjih pripisujejo večji pomen strasti, zano-
su in zavzetosti pri delu. To strast pa povzročajo nenehne spremembe, ki
so posledica oblikovanja in inoviranja v organizacijah. Daje jim zagon in
njihovo poklicno identiteto dodatno utrjujejo.
Intervjuvanci tudi povedo, da ne le hodijo v službo, temveč opravljajo
poklic, pri čemer orišejo, da tudi zunaj delovnega časa opazujejo in anali-
zirajo produkte konkurenčnih proizvajalcev. To potrjuje teorije identite-
