Page 91 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Sklep

Živimo v oblikovanem svetu, obkroženi smo s kopico predmetov, ki so
tako ali drugače oblikovani, proizvedeni. Predmeti okoli nas so pomemb-
ni, saj s tem sporočamo kdo smo, kaj smo. Predmeti niso le statična kate-
gorija, ki zgolj obstaja. Vedno bolj nam narekujejo način uporabe in s tem
spreminjajo našo zaznavo sveta. Panoge, ki se ukvarjajo z oblikovanjem
(produktno oblikovanje, arhitektura, moda, grafično, spletno oblikova-
nje), zavzemajo vedno večji delež v nacionalnih BDP-jih.

Zaključki in ugotovitve
Ob pregledu literature smo ugotovili, da je velik del razlik v pojmovanju
dizajn managementa in kulture oblikovanja imanenten oblikovanju ter
da izhaja iz opredelitve oblikovanja. Avtorji s področja oblikovanja poj-
mujejo oblikovanje kot temeljno človeško dejavnost, del procesa kultura-
lizacije, oblikovanje vidijo kot nosilce vrednot in sredstvo komunikacije
med ljudmi, posebno v sodobni družbi. Pri tem je treba izpostaviti pro-
cesni vidik opredelitve, kjer gre za nenehne postopke in izboljšave, neneh-
no iteracijo procesa in iskanje najboljših, najustreznejših rešitev za obrav-
navani problem.

Sočasno se pojavljajo okrnjene opredelitve oblikovanja (Brown 2009;
Borja de Mozota 2006). Te vidijo oblikovanje kot metodo, orodje, s kate-
rim menedžerji dosegajo zastavljene cilje organizacije. Če je oblikovanje
temeljna človeška lastnost, način delovanja, potem to težko zreduciramo
na samo metodo, saj je že del nas. Bistvena sestavina oblikovanja je prev-