Page 94 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 94
Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke
te, ki pravijo, da je za podjetje, znamčenje na trgu pomembna tudi identi-
teta zaposlenih, ki so tudi v prostem času predstavniki podjetja. Vidimo
lahko, da so zaposleni v veliki meri seznanjeni z identitetami podjetij, ki
jih ta uporabljajo za pozicioniranje na trgu, in tej je prilagojena tudi nji-
hova lastna, poklicna identiteta.
Identiteta je element kulture in zaposleni v podjetjih priznavajo obli-
kovanje kot enega izmed ključnih dejavnikov v podjetju. V tem konte-
kstu lahko govorimo o oblikovalski kulturi v podjetju. Vendar menimo,
da je etiketiranje morda celo slabo, saj se pri tem lahko spregledajo dru-
ge vrednote in sestavine organizacijske kulture. Vsa podjetja so imela med
vrednotami zapisane oblikovanje, inoviranje, kakovost, znanje, nekate-
ra ekološko usmerjenost, vendar v različnih razmerjih. Ravno ta različna
razmerja, ki so posledica notranjih in zunanjih, tržnih dejavnikov, jih de-
94 lajo edinstvena. Lahko rečemo, da se v redukciji na izpostavljanje enega
vidika ta kompleksnost in specifičnost izgubi. Kar pa ta podjetja povezu-
je, ni le ena vrednota, temveč skupek vrednot.
Lastnost oblikovanja je, da teži k razlikovanju, ustvarjanju drugač-
nosti. Če pogledamo na ta podjetja z zelo oddaljenega vidika, lahko vidi-
mo, da so različno oblikovana.
Ob koncu raziskave lahko rečemo, da bi bilo treba v prihodnosti še
bolj raziskati pojem oblikovanja, saj je, kot priznavajo tudi drugi avtorji,
premalo raziskan oziroma ga je treba bolje umestiti v sodobni čas, kjer se
kompleksnost oblikovanega okolja nenehno povečuje.
Tako kot je slabo in nevarno reducirati oblikovanje, tako je tudi slaba
poenostavitev načina dela oblikovalcev na nekakšne metode in postop-
ke. Obstaja veliko modelov, ki pomagajo menedžerjem pri odločanju, in
vprašanje je, kam sodijo ti modeli, ki so nastali pri preučevanju dela obli-
kovalcev.
Oblikovalsko mišljenje se v svetovalnih krogih predstavlja kot zadnji
hit, vendar je vprašanje, kam potem umestiti inovativno, kreativno miš-
ljenje, kaj jim je sorodno in različno. Sternberg 2006) pravi, da je krea-
tivno mišljenje lastnost vsakega posameznika, vendar ga vsak ne izvaja.
Podobno pravijo za oblikovalsko mišljenje. Kaj je torej tisto, kar dela obli-
kovalsko mišljenje drugačno. Ali sta ta dva pojma enaka? Oblikovalsko
mišljenje je torej predvsem predstavljenjo kot neki način postopkov. Ki pa
so po drugi strani enaki postopkom inoviranja.
Naša raziskava je pokazala, da so pojmi, ki jih povezujejo z obliko-
valskimi, zelo sorodni drugim pojmom in premalo raziskani. Poenosta-
vitev oblikovalskega dela in njegovo nekritično vpeljevanje na vsa možna
področja pa se zdi del svetovalne mode.
te, ki pravijo, da je za podjetje, znamčenje na trgu pomembna tudi identi-
teta zaposlenih, ki so tudi v prostem času predstavniki podjetja. Vidimo
lahko, da so zaposleni v veliki meri seznanjeni z identitetami podjetij, ki
jih ta uporabljajo za pozicioniranje na trgu, in tej je prilagojena tudi nji-
hova lastna, poklicna identiteta.
Identiteta je element kulture in zaposleni v podjetjih priznavajo obli-
kovanje kot enega izmed ključnih dejavnikov v podjetju. V tem konte-
kstu lahko govorimo o oblikovalski kulturi v podjetju. Vendar menimo,
da je etiketiranje morda celo slabo, saj se pri tem lahko spregledajo dru-
ge vrednote in sestavine organizacijske kulture. Vsa podjetja so imela med
vrednotami zapisane oblikovanje, inoviranje, kakovost, znanje, nekate-
ra ekološko usmerjenost, vendar v različnih razmerjih. Ravno ta različna
razmerja, ki so posledica notranjih in zunanjih, tržnih dejavnikov, jih de-
94 lajo edinstvena. Lahko rečemo, da se v redukciji na izpostavljanje enega
vidika ta kompleksnost in specifičnost izgubi. Kar pa ta podjetja povezu-
je, ni le ena vrednota, temveč skupek vrednot.
Lastnost oblikovanja je, da teži k razlikovanju, ustvarjanju drugač-
nosti. Če pogledamo na ta podjetja z zelo oddaljenega vidika, lahko vidi-
mo, da so različno oblikovana.
Ob koncu raziskave lahko rečemo, da bi bilo treba v prihodnosti še
bolj raziskati pojem oblikovanja, saj je, kot priznavajo tudi drugi avtorji,
premalo raziskan oziroma ga je treba bolje umestiti v sodobni čas, kjer se
kompleksnost oblikovanega okolja nenehno povečuje.
Tako kot je slabo in nevarno reducirati oblikovanje, tako je tudi slaba
poenostavitev načina dela oblikovalcev na nekakšne metode in postop-
ke. Obstaja veliko modelov, ki pomagajo menedžerjem pri odločanju, in
vprašanje je, kam sodijo ti modeli, ki so nastali pri preučevanju dela obli-
kovalcev.
Oblikovalsko mišljenje se v svetovalnih krogih predstavlja kot zadnji
hit, vendar je vprašanje, kam potem umestiti inovativno, kreativno miš-
ljenje, kaj jim je sorodno in različno. Sternberg 2006) pravi, da je krea-
tivno mišljenje lastnost vsakega posameznika, vendar ga vsak ne izvaja.
Podobno pravijo za oblikovalsko mišljenje. Kaj je torej tisto, kar dela obli-
kovalsko mišljenje drugačno. Ali sta ta dva pojma enaka? Oblikovalsko
mišljenje je torej predvsem predstavljenjo kot neki način postopkov. Ki pa
so po drugi strani enaki postopkom inoviranja.
Naša raziskava je pokazala, da so pojmi, ki jih povezujejo z obliko-
valskimi, zelo sorodni drugim pojmom in premalo raziskani. Poenosta-
vitev oblikovalskega dela in njegovo nekritično vpeljevanje na vsa možna
področja pa se zdi del svetovalne mode.
