Page 47 - Lesjak, Miha. 2018. Velike športne prireditve in turizem: Teoretični in raziskovalni vidik merjenja vplivov velike športne prireditve. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 47
Prireditve in turizem 47
Športna tekmovanja že dolgo niso več organizirana samo zaradi tek-
movalnosti med posamezniki in ekipami ter doseganja športnih rezul-
tatov. Vse prej kot športni rezultati se ob organizaciji velikih športnih
prireditev postavljajo vprašanja o ekonomskih, družbeno-kulturnih in
okoljskih vplivih, prepoznavnosti destinacije gostiteljice, gradnji nove oz.
obnovi moderne športne infrastrukture, posegih v naravno okolje, turi-
stičnih vplivih ter predvsem velikih zaslužkih organizatorjev. Na podla-
gi dejstev, ki spremljajo moderne olimpijske igre in ostala velika športna
tekmovanja, lahko z gotovostjo trdimo, da je začetni Coubertinov olim-
pijski moto »važno je sodelovati in ne zmagati« dodobra zamenjal novi
»hitreje, višje, močneje«.
Roche (2000, str. 7) »mega« prireditve opiše kot kulturne, športne
in komercialne prireditve, ki imajo visok mednarodni vpliv, privabijo
številne množice obiskovalcev in s tem posledično izpostavijo nove pri-
ljubljene turistične destinacije. Isti avtor še dodaja, da je kljub velikim
finančnim vložkom konkurenca za organizacijo velikih športnih priredi-
tev velika, saj so pričakovanja lokalne skupnosti in destinacije (mesta) go-
stiteljice do dolgoročnega uspeha in koristi v obliki rasti turističnih pri-
hodov (Kang in Perdue, 1994), mednarodne medijske izpostavljenosti in
prepoznavnosti (Jeong in Faulkner, 1996) ter kvalitete življenja zelo viso-
ka (Deccio in Baloglu, 2002).
Velike in pomembne športne prireditve ob organizaciji za države go-
stiteljice prinašajo pomembne razsežnosti v kratkem časovnem obdobju,
Športna tekmovanja že dolgo niso več organizirana samo zaradi tek-
movalnosti med posamezniki in ekipami ter doseganja športnih rezul-
tatov. Vse prej kot športni rezultati se ob organizaciji velikih športnih
prireditev postavljajo vprašanja o ekonomskih, družbeno-kulturnih in
okoljskih vplivih, prepoznavnosti destinacije gostiteljice, gradnji nove oz.
obnovi moderne športne infrastrukture, posegih v naravno okolje, turi-
stičnih vplivih ter predvsem velikih zaslužkih organizatorjev. Na podla-
gi dejstev, ki spremljajo moderne olimpijske igre in ostala velika športna
tekmovanja, lahko z gotovostjo trdimo, da je začetni Coubertinov olim-
pijski moto »važno je sodelovati in ne zmagati« dodobra zamenjal novi
»hitreje, višje, močneje«.
Roche (2000, str. 7) »mega« prireditve opiše kot kulturne, športne
in komercialne prireditve, ki imajo visok mednarodni vpliv, privabijo
številne množice obiskovalcev in s tem posledično izpostavijo nove pri-
ljubljene turistične destinacije. Isti avtor še dodaja, da je kljub velikim
finančnim vložkom konkurenca za organizacijo velikih športnih priredi-
tev velika, saj so pričakovanja lokalne skupnosti in destinacije (mesta) go-
stiteljice do dolgoročnega uspeha in koristi v obliki rasti turističnih pri-
hodov (Kang in Perdue, 1994), mednarodne medijske izpostavljenosti in
prepoznavnosti (Jeong in Faulkner, 1996) ter kvalitete življenja zelo viso-
ka (Deccio in Baloglu, 2002).
Velike in pomembne športne prireditve ob organizaciji za države go-
stiteljice prinašajo pomembne razsežnosti v kratkem časovnem obdobju,