Page 44 - Lesjak, Miha. 2018. Velike športne prireditve in turizem: Teoretični in raziskovalni vidik merjenja vplivov velike športne prireditve. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 44
Velike športne prireditve in turizem
svetovno športno prireditev in potekajo vsake štiri leta. V obdobju rim-
skega imperija pa so pod sloganom »kruha in iger« potekale številne ek-
stravagantne igre, ki so v takratnem času služile zmanjševanju mestnih
nemirov (Matheson, 2006).
Tabela 1: Klasifikacija velikih športnih prireditev in soglasodajalci
Velika športna tekmovanja (prireditve) Soglasje (53. člen Zakona o športu, 1998)
(52. člen Zakona o športu, 1998)
Olimpijske igre
Sredozemske igre Državni zbor Republike Slovenije
Univerzijada
44 Svetovno prvenstvo (tudi mladinsko) Vlada Republike Slovenije
Evropsko prvenstvo (tudi mladinsko)
Svetovni pokal Ministrstvo za šolstvo, RS
Miting za veliko nagardo (Grand Prix)
Vir: Zakon o športu, 1998
V Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji 2014–2023
so športne prireditve opredeljene kot: »osrednji dogodek organizacijske
kulture športa z vplivom na promocijo okolja, v katerem potekajo (lokal-
ne skupnosti, regije, države), in na razvoj turizma ter drugega gospodar-
stva« (Resolucija o Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveni-
ji 2014–2023, str. 46). Športne prireditve ob ustrezni trajnostni izvedbi
omogočajo boljši družbeni in gospodarski razvoj destinacij gostiteljic in
vplivajo na dvig športne aktivnosti prebivalcev (Resolucija o Nacional-
nem programu športa v Republiki Sloveniji 2014–2023). Zakon o špor-
tu RS, 1998 v 46. členu športne prireditve označi kot vsa športna sreča-
nja in tekmovanja, v 52. členu pa velike mednarodne športne prireditve
opredeli kot olimpijske igre, Sredozemske igre, Univerzijade, svetovna in
evropska prvenstva (tudi mladinska), svetovne pokale ter mitinge za ve-
liko nagrado (Grand Prix) in turnirje. Glede na različne obsege in po-
membnost športnih tekmovanj zakon v 53. členu predvideva soglaso-
dajalca, ki mora še pred začetkom vloženega postopka kandidiranja pri
ustrezni mednarodni športni zvezi za organizacijo tekmovanja v Sloveni-
ji podati soglasje. Soglasodajalci za različne obsege in pomembnost špor-
tnih tekmovanj v Sloveniji so prikazani v Tabeli 1.
Glede na dejstvo, da Republika Slovenija zaradi različnih omejitev
skoraj ne more organizirati olimpijskih iger in Sredozemskih iger, za Uni-
svetovno športno prireditev in potekajo vsake štiri leta. V obdobju rim-
skega imperija pa so pod sloganom »kruha in iger« potekale številne ek-
stravagantne igre, ki so v takratnem času služile zmanjševanju mestnih
nemirov (Matheson, 2006).
Tabela 1: Klasifikacija velikih športnih prireditev in soglasodajalci
Velika športna tekmovanja (prireditve) Soglasje (53. člen Zakona o športu, 1998)
(52. člen Zakona o športu, 1998)
Olimpijske igre
Sredozemske igre Državni zbor Republike Slovenije
Univerzijada
44 Svetovno prvenstvo (tudi mladinsko) Vlada Republike Slovenije
Evropsko prvenstvo (tudi mladinsko)
Svetovni pokal Ministrstvo za šolstvo, RS
Miting za veliko nagardo (Grand Prix)
Vir: Zakon o športu, 1998
V Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji 2014–2023
so športne prireditve opredeljene kot: »osrednji dogodek organizacijske
kulture športa z vplivom na promocijo okolja, v katerem potekajo (lokal-
ne skupnosti, regije, države), in na razvoj turizma ter drugega gospodar-
stva« (Resolucija o Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveni-
ji 2014–2023, str. 46). Športne prireditve ob ustrezni trajnostni izvedbi
omogočajo boljši družbeni in gospodarski razvoj destinacij gostiteljic in
vplivajo na dvig športne aktivnosti prebivalcev (Resolucija o Nacional-
nem programu športa v Republiki Sloveniji 2014–2023). Zakon o špor-
tu RS, 1998 v 46. členu športne prireditve označi kot vsa športna sreča-
nja in tekmovanja, v 52. členu pa velike mednarodne športne prireditve
opredeli kot olimpijske igre, Sredozemske igre, Univerzijade, svetovna in
evropska prvenstva (tudi mladinska), svetovne pokale ter mitinge za ve-
liko nagrado (Grand Prix) in turnirje. Glede na različne obsege in po-
membnost športnih tekmovanj zakon v 53. členu predvideva soglaso-
dajalca, ki mora še pred začetkom vloženega postopka kandidiranja pri
ustrezni mednarodni športni zvezi za organizacijo tekmovanja v Sloveni-
ji podati soglasje. Soglasodajalci za različne obsege in pomembnost špor-
tnih tekmovanj v Sloveniji so prikazani v Tabeli 1.
Glede na dejstvo, da Republika Slovenija zaradi različnih omejitev
skoraj ne more organizirati olimpijskih iger in Sredozemskih iger, za Uni-
