Page 109 - Vodeb, Ksenija. 2018. Turistične atrakcije. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 109
Trendi v razvoju turističnih atrakcij 109
do domačinov in njihove kulture. Vse bolj postaja jasno, da so turistič-
ni viri omejeni, zato narašča zavedanje o nujnosti varovanja narave, traj-
nostni turizem pa postaja paradigma sodobnega turizma, pri čemer sta-
kakovost okolja in kakovost življenja skupnosti na prvem mestu. Zelene,
zdrave in aktivne oblike prostočasnih dejavnosti privabljajo vse večje šte-
vilo ljudi. Enako je z ustvarjalnimi in s produktivnimi vrstami prostočas-
nih dejavnosti (npr. volonterski turizem). Potovanja postajajo del procesa
osebnostne rasti in razvoja posameznika in so velikokrat naravnana kot
potovanja z razlogom. Stopnja izobrazbe narašča, kar zelo vpliva na na-
kupno vedenje in potrebe, ki jih imajo ljudje kot turisti. Populacija se sta-
ra, ljudje se poročajo pozneje, pozneje imajo tudi otroke, pozneje se za-
poslijo in delajo dlje. Družine se odločajo za manjše število otrok, veliko
je tudi enostarševskih družin, zaradi česar so posledično lahko višji pri-
hodki na člana družine, ni pa to nujno, saj enostarševske družine lahko
pomenijo tudi nižji prihodek na člana. To vpliva na kakovost življenja in
tudi na preživljanje prostega časa. Čeprav je domnevno več prostega časa,
se nam zdi, da ni tako, ker smo zasuti s »potrebami« sodobnega življenja,
kot so internet, televizija, mobilna telefonija itn. Za ljudi prosti čas po-
staja vse dragocenejši, turistična potovanja pa na lestvici človekovih po-
treb še vedno ohranjajo prioriteto. Za družbo in skupnost vse bolj pril-
jubljene in pomembne postajajo prostočasnih dejavnosti. V turizmu je vse
prisotnejša visoka kakovost v vseh vidikih ponudbe, še zlasti na področju
človeških odnosov (kakovostna, vrhunska turistična storitev, prilagojena
posamezniku). Narašča število ljudi, ki so za kakovostno turistično izkuš-
njo pripravljeni plačati več. Zdravje posameznika predstavlja prioriteto in
človek vse bolj razume svojo vlogo pri tem, zato ne išče rešitev zunaj sebe,
ampak se zaveda, da mora zase poskrbeti sam in tako čim dlje ohranja-
ti vitalnost in zdravje. Za turiste je še vedno zelo privlačen zdravstveni
turizem, ki obsega spa, wellness, talasoterapijo, fizioterapijo in podobno.
V našem okolju poleg oblik zdravljenja klasične medicine vse bolj naraš-
ča zanimanje za alternativne oblike zdravljenja, zato so na voljo progra-
mi meditacij, akupunkture, tehnik dihanja, masaž, programi »stress con-
trol«, sprostitveni programi in podobno (Vodeb, 2014.).
Zanimiva je napoved Masona (2015, str. 178), ki meni, da bo v prihod-
nje načrtovanje v turizmu vse bolj v rokah zasebnega sektorja ter da bodo
lokalne skupnosti veliko bolj vključene v proces načrtovanja in razvoja tu-
rizma. Predvideva veliko več oblik partnerstva in mreženja med različni-
mi akterji v turizmu, kar je spodbudno.
A. Leask (2008) verjame, da trendi nakazujejo potrebo, da se atrakcije
približa širši publiki na način, da se jim ponudi kombinacije proizvodov
do domačinov in njihove kulture. Vse bolj postaja jasno, da so turistič-
ni viri omejeni, zato narašča zavedanje o nujnosti varovanja narave, traj-
nostni turizem pa postaja paradigma sodobnega turizma, pri čemer sta-
kakovost okolja in kakovost življenja skupnosti na prvem mestu. Zelene,
zdrave in aktivne oblike prostočasnih dejavnosti privabljajo vse večje šte-
vilo ljudi. Enako je z ustvarjalnimi in s produktivnimi vrstami prostočas-
nih dejavnosti (npr. volonterski turizem). Potovanja postajajo del procesa
osebnostne rasti in razvoja posameznika in so velikokrat naravnana kot
potovanja z razlogom. Stopnja izobrazbe narašča, kar zelo vpliva na na-
kupno vedenje in potrebe, ki jih imajo ljudje kot turisti. Populacija se sta-
ra, ljudje se poročajo pozneje, pozneje imajo tudi otroke, pozneje se za-
poslijo in delajo dlje. Družine se odločajo za manjše število otrok, veliko
je tudi enostarševskih družin, zaradi česar so posledično lahko višji pri-
hodki na člana družine, ni pa to nujno, saj enostarševske družine lahko
pomenijo tudi nižji prihodek na člana. To vpliva na kakovost življenja in
tudi na preživljanje prostega časa. Čeprav je domnevno več prostega časa,
se nam zdi, da ni tako, ker smo zasuti s »potrebami« sodobnega življenja,
kot so internet, televizija, mobilna telefonija itn. Za ljudi prosti čas po-
staja vse dragocenejši, turistična potovanja pa na lestvici človekovih po-
treb še vedno ohranjajo prioriteto. Za družbo in skupnost vse bolj pril-
jubljene in pomembne postajajo prostočasnih dejavnosti. V turizmu je vse
prisotnejša visoka kakovost v vseh vidikih ponudbe, še zlasti na področju
človeških odnosov (kakovostna, vrhunska turistična storitev, prilagojena
posamezniku). Narašča število ljudi, ki so za kakovostno turistično izkuš-
njo pripravljeni plačati več. Zdravje posameznika predstavlja prioriteto in
človek vse bolj razume svojo vlogo pri tem, zato ne išče rešitev zunaj sebe,
ampak se zaveda, da mora zase poskrbeti sam in tako čim dlje ohranja-
ti vitalnost in zdravje. Za turiste je še vedno zelo privlačen zdravstveni
turizem, ki obsega spa, wellness, talasoterapijo, fizioterapijo in podobno.
V našem okolju poleg oblik zdravljenja klasične medicine vse bolj naraš-
ča zanimanje za alternativne oblike zdravljenja, zato so na voljo progra-
mi meditacij, akupunkture, tehnik dihanja, masaž, programi »stress con-
trol«, sprostitveni programi in podobno (Vodeb, 2014.).
Zanimiva je napoved Masona (2015, str. 178), ki meni, da bo v prihod-
nje načrtovanje v turizmu vse bolj v rokah zasebnega sektorja ter da bodo
lokalne skupnosti veliko bolj vključene v proces načrtovanja in razvoja tu-
rizma. Predvideva veliko več oblik partnerstva in mreženja med različni-
mi akterji v turizmu, kar je spodbudno.
A. Leask (2008) verjame, da trendi nakazujejo potrebo, da se atrakcije
približa širši publiki na način, da se jim ponudi kombinacije proizvodov
