Page 105 - Vodeb, Ksenija. 2018. Turistične atrakcije. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 105
Upravljanje in organizacija turističnih atrakcij 105
si. To ni ravno v skladu z dejstvom, da menedžment v turizmu še zmeraj
največ investira v opremo, tehnologijo in druga materialna sredstva svo-
je ponudbe, medtem ko človeški dejavnik zanemarja. A to je kratkoročna
rešitev, saj brez človeka ni turizma.
Konkurenčnost atrakcije je zelo odvisna od zaposlenih, toda ne samo
od njihovega znanja, veščin in sposobnosti, ampak zlasti od odnosa, ki ga
imajo do obiskovalcev, njihove delovne etike in dostopnosti. Turizem je
delovno intenzivna panoga in zaposluje veliko ljudi tam, kjer človeka ne
more zamenjati stroj. Zato je odnos zaposlenega do dela, gosta in sode-
lavcev ključnega pomena in prispeva h kakovosti turistične storitve. Tem
odnosom lahko rečemo mehki del kakovosti turistične ponudbe, ki ga
ne moremo materializirati in ki prihaja od zaposlenih (Vodeb, 2014, str.
121).
Turistična atrakcija kot proizvod ali turistična izkušnja je z vidika
obiskovalca zmeraj celota, z vidika individualnega ponudnika, ki nasto-
pa v povezavi z atrakcijo (hotelir, letalski prevoznik, ponudnik rent-a-car,
muzej ipd.), pa je to posamezna storitev. Zaradi te disparitete v zaznavah
na strani ponudbe in povpraševanja je potrebno zagotoviti sodelovanje in
usklajevanje vseh akterjev v sistemu atrakcije, to je ključni del njenega us-
peha. Obiskovalec vidi delni turistični proizvod, kadar na strani ponud-
be ne dosegamo pogojev za celovito turistično doživetje, kar pomeni, da
so akterji nekoordinirani, nepovezani in s tem ne omogočajo celovitosti
doživetja, ki je cilj turističnega obiska. Menedžment je tukaj torej v funk-
ciji skladatelja in dirigenta, posamezni akterji pa so posamični glasbeniki,
vsak na svojem področju lahko izjemni virtuozi. Ne glede na njihovo vr-
hunskost in kakovost bo uspeh izostal, dokler ne dosežemo povezanosti
in usklajenosti njihovega skupnega delovanja (nastopa). To je tudi značil-
nost turistične izkušnje.
Ne čudi torej ugotovitev iz prejšnjega poglavja, da je učinkovitost in
uspeh turističnih atrakcij v doseganju kakovostnih, smiselnih povezav
in sodelovanja znotraj verige turističnega proizvoda oz. sistema atrakci-
je. Na podlagi te učinkovitosti se lahko meri učinkovitost menedžmen-
ta atrakcije.
si. To ni ravno v skladu z dejstvom, da menedžment v turizmu še zmeraj
največ investira v opremo, tehnologijo in druga materialna sredstva svo-
je ponudbe, medtem ko človeški dejavnik zanemarja. A to je kratkoročna
rešitev, saj brez človeka ni turizma.
Konkurenčnost atrakcije je zelo odvisna od zaposlenih, toda ne samo
od njihovega znanja, veščin in sposobnosti, ampak zlasti od odnosa, ki ga
imajo do obiskovalcev, njihove delovne etike in dostopnosti. Turizem je
delovno intenzivna panoga in zaposluje veliko ljudi tam, kjer človeka ne
more zamenjati stroj. Zato je odnos zaposlenega do dela, gosta in sode-
lavcev ključnega pomena in prispeva h kakovosti turistične storitve. Tem
odnosom lahko rečemo mehki del kakovosti turistične ponudbe, ki ga
ne moremo materializirati in ki prihaja od zaposlenih (Vodeb, 2014, str.
121).
Turistična atrakcija kot proizvod ali turistična izkušnja je z vidika
obiskovalca zmeraj celota, z vidika individualnega ponudnika, ki nasto-
pa v povezavi z atrakcijo (hotelir, letalski prevoznik, ponudnik rent-a-car,
muzej ipd.), pa je to posamezna storitev. Zaradi te disparitete v zaznavah
na strani ponudbe in povpraševanja je potrebno zagotoviti sodelovanje in
usklajevanje vseh akterjev v sistemu atrakcije, to je ključni del njenega us-
peha. Obiskovalec vidi delni turistični proizvod, kadar na strani ponud-
be ne dosegamo pogojev za celovito turistično doživetje, kar pomeni, da
so akterji nekoordinirani, nepovezani in s tem ne omogočajo celovitosti
doživetja, ki je cilj turističnega obiska. Menedžment je tukaj torej v funk-
ciji skladatelja in dirigenta, posamezni akterji pa so posamični glasbeniki,
vsak na svojem področju lahko izjemni virtuozi. Ne glede na njihovo vr-
hunskost in kakovost bo uspeh izostal, dokler ne dosežemo povezanosti
in usklajenosti njihovega skupnega delovanja (nastopa). To je tudi značil-
nost turistične izkušnje.
Ne čudi torej ugotovitev iz prejšnjega poglavja, da je učinkovitost in
uspeh turističnih atrakcij v doseganju kakovostnih, smiselnih povezav
in sodelovanja znotraj verige turističnega proizvoda oz. sistema atrakci-
je. Na podlagi te učinkovitosti se lahko meri učinkovitost menedžmen-
ta atrakcije.
