Page 110 - Vodeb, Ksenija. 2018. Turistične atrakcije. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 110
Turistične atrakcije
in storitev z več izbire. Tudi ta avtorica je mnenja, da se spreminjajoči se
vzorci preživljanja prostega časa in sredstev zanj odražajo v vrstah atrak-
cij, ki si jih obiskovalci želijo. Zato bo potrebno angažirati veliko naporov
v inovacije s področja atrakcij, ki bodo zadovoljile nove generacije obisko-
valcev, zlasti njihove potrebe po celovitih turističnih doživetjih.
Benckendorff (2006, str. 204) je prepričan, da so demografski de-
javniki najpomembnejši v skupini družbenih trendov, ko gre za trende s
področja turističnih atrakcij. Mednje prišteva upad števila tradicionalnih
družin; staranje populacije; kulturno raznolikost; multikulturalizem, ki
je posledica globalizacije; krajša, večkratna potovanja; naraščanje zahtev-
nosti obiskovalcev, ki iščejo kakovost doživetja; duhovnost; osebnostno
rast in družinske vrednote. Med tehnološke trende uvršča računalniške
110 rezervacijske sisteme; interaktivno multimedijo (za simulacije in virtual-
no resničnost) in spletno tehnologijo (za virtualne oglede, rekonstrukci-
jo dogodkov, kulturne dediščine ali za spontane odločitve o rezervacijah
»last-minute«). Gospodarski trendi so po njegovem nadaljevanje širjen-
ja globalizacije in globalne konkurenčnosti ob sočasnem iskanju avtentič-
ne osebne turistične izkušnje; spremembe v višini sredstev, namenjenih
za turistične obiske in prosti čas; zavedanje turističnega gospodarstva, da
število obiskovalcev ni najpomembnejša dimenzija uspeha atrakcije, pač
pa prihodki od atrakcije; predvideva tudi naraščanje števila bogatih pri-
padnikov srednjega družbenega razreda, ki potujejo v Indijo in na Kitaj-
sko. Te ugotovitve se nanašajo pretežno na zahodni svet, zato teh trendov
nikakor ne gre posploševati. Med okoljske trende (Benckendorff, 2006)
všteva naraščanje zavedanja o nuji varovanja naravnih virov zaradi ranl-
jivosti le-teh ter krepitev ekološke zavesti in etike na strani ponudbe ter
povpraševanja. Te navedbe so sicer v nasprotju s praktičnimi primeri dr-
žav na »razvitem zahodu«, ki so veliki onesnaževalci in pogosto ne spo-
štujejo ekoloških standardov zaradi ekonomskih razlogov in še zmeraj
spornih kratkoročnih, netrajnostnih razvojnih konceptov. Politični tren-
di so po večini »obarvani« s skrbjo za varnost pred terorizmom, saj so
tarča teroristov prepogosto turistična središča in priljubljene turistične
destinacije. Varnost tako v turizmu spet pridobiva na pomenu. Ta je ime-
la zmeraj pomembno vlogo, že zaradi tega, ker turizem sodi v krog nenuj
nih aktivnosti in potreb človeka. Globalizacija, internacionalizacija in so-
dobna tehnologija na eni strani omogočajo vse več turističnih potovanj,
politične razmere v svetu na drugi strani pa imajo izjemen učinek nanje.
in storitev z več izbire. Tudi ta avtorica je mnenja, da se spreminjajoči se
vzorci preživljanja prostega časa in sredstev zanj odražajo v vrstah atrak-
cij, ki si jih obiskovalci želijo. Zato bo potrebno angažirati veliko naporov
v inovacije s področja atrakcij, ki bodo zadovoljile nove generacije obisko-
valcev, zlasti njihove potrebe po celovitih turističnih doživetjih.
Benckendorff (2006, str. 204) je prepričan, da so demografski de-
javniki najpomembnejši v skupini družbenih trendov, ko gre za trende s
področja turističnih atrakcij. Mednje prišteva upad števila tradicionalnih
družin; staranje populacije; kulturno raznolikost; multikulturalizem, ki
je posledica globalizacije; krajša, večkratna potovanja; naraščanje zahtev-
nosti obiskovalcev, ki iščejo kakovost doživetja; duhovnost; osebnostno
rast in družinske vrednote. Med tehnološke trende uvršča računalniške
110 rezervacijske sisteme; interaktivno multimedijo (za simulacije in virtual-
no resničnost) in spletno tehnologijo (za virtualne oglede, rekonstrukci-
jo dogodkov, kulturne dediščine ali za spontane odločitve o rezervacijah
»last-minute«). Gospodarski trendi so po njegovem nadaljevanje širjen-
ja globalizacije in globalne konkurenčnosti ob sočasnem iskanju avtentič-
ne osebne turistične izkušnje; spremembe v višini sredstev, namenjenih
za turistične obiske in prosti čas; zavedanje turističnega gospodarstva, da
število obiskovalcev ni najpomembnejša dimenzija uspeha atrakcije, pač
pa prihodki od atrakcije; predvideva tudi naraščanje števila bogatih pri-
padnikov srednjega družbenega razreda, ki potujejo v Indijo in na Kitaj-
sko. Te ugotovitve se nanašajo pretežno na zahodni svet, zato teh trendov
nikakor ne gre posploševati. Med okoljske trende (Benckendorff, 2006)
všteva naraščanje zavedanja o nuji varovanja naravnih virov zaradi ranl-
jivosti le-teh ter krepitev ekološke zavesti in etike na strani ponudbe ter
povpraševanja. Te navedbe so sicer v nasprotju s praktičnimi primeri dr-
žav na »razvitem zahodu«, ki so veliki onesnaževalci in pogosto ne spo-
štujejo ekoloških standardov zaradi ekonomskih razlogov in še zmeraj
spornih kratkoročnih, netrajnostnih razvojnih konceptov. Politični tren-
di so po večini »obarvani« s skrbjo za varnost pred terorizmom, saj so
tarča teroristov prepogosto turistična središča in priljubljene turistične
destinacije. Varnost tako v turizmu spet pridobiva na pomenu. Ta je ime-
la zmeraj pomembno vlogo, že zaradi tega, ker turizem sodi v krog nenuj
nih aktivnosti in potreb človeka. Globalizacija, internacionalizacija in so-
dobna tehnologija na eni strani omogočajo vse več turističnih potovanj,
politične razmere v svetu na drugi strani pa imajo izjemen učinek nanje.
