Page 35 - Vodeb, Ksenija. 2018. Turistične atrakcije. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 35
Sistem turistične atrakcije 35
kulturni element), ki vpliva na odločitev za obisk. Sekundarno jedro je
atribut, znan pred obiskom (najpogosteje predhodna izkušnja ali infor-
macija pred odhodom na potovanje), toda ta ne predstavlja pomembnega
razloga za obisk oz. ne vpliva na odločitev. Terciarno jedro pa je atribut, ki
ga obiskovalec odkrije na sami destinaciji. Leiper torej meni, da je atrakci-
ja empirično razmerje med tremi zgoraj omenjenimi elementi. Zaznamo-
valec pri tem je predmet, ki da informacijo o znamenitosti, znamenitost
sama pa po njegovem ne privlači, pač pa motivira obiskovalce, da doživijo
njegovo jedro. S tem Leiper (1990) zanika magnetizem atrakcij in prepri-
čanje, da atrakcije privlačijo obiskovalce, kot je menil Gunn (1997). Avtor
meni, da so obiskovalci potisnjeni k atrakciji (»push«-faktor) na podla-
gi svoje lastne motivacije, saj verjamejo, da bodo izpolnili svoje potrebe.
Nadalje Leiper zaznamovalce razvršča v tri kategorije glede na način,
kako (oz. kje) ti posredujejo informacijo o atrakciji. Tako imenuje zazna-
movalce pred odhodom na destinacijo ali obiskom atrakcije (ang. genera-
ting markers), zaznamovalce na poti (ang. transit markers) in zaznamo-
valce, ki informirajo obiskovalca na mestu samem (destinaciji, atrakciji)
(ang. contiguous markers). Slednji se nahajajo v jedru sistema atrakcije in
se nanašajo nanjo.
Funkcije vseh treh kategorij zaznamovalcev so mnogotere. V osnovi
dajejo informacijo o atrakciji, toda poleg tega sprožajo motivacijo za obisk.
Tudi ko smo v »fazi mirovanja«, torej ko ne nameravamo nikamor po-
tovati, obiskovati atrakcije in podobno, lahko pridemo v stik z informa-
cijo o atrakciji, ki deluje na našo motivacijo. Vidimo npr.podobo sanjske
vasice na jugu Italije, kjer nas pritegne vzdušje, da bi se lahko popolnoma
potopili vanj, vzdušje miru, tradicije, preprostega in umirjenega življenja.
Pri tem lahko začutimo melodičnost jezika, čeprav ga ne razumemo, kul-
turo, vrednote in navade, kar nam lahko predstavlja varno pribežališče v
nasprotju z našim vsakdanom. Stran od vsakdanje rutine podoba sanjske
vasice deluje kot nežen zdravilni obliž za razdraženo dušo. V podobi vasi-
ce vidimo odrešitev, varno zavetje, prostor, kjer lahko zadihamo s polni-
mi pljuči, se vrnemo h koreninam vrednot življenja in bistvu. Od trenut-
ka, ko smo prišli v stik s to informacijo (s tem zaznamovalcem), začnemo
razmišljati o obisku, načrtujemo čas in sredstva za realizacijo, raziskuje-
mo vse v povezavi s tem. Torej je ta informacija delovala na našo motiva-
cijo, sprožila proces priprave in načrtovanja obiska ali potovanja ravno tja.
Zaznamovalci v množici podobnih atrakcij in turističnih ponudb
prav tako pomagajo pri odločitvah. Večja kot je ponudba podobnih atrak-
cij, večja je lahko zmeda posameznika in posledično neodločnost. To v
povezavi z neizkušenostjo in/ali nezanesljivimi informacijami še bolj pog-
kulturni element), ki vpliva na odločitev za obisk. Sekundarno jedro je
atribut, znan pred obiskom (najpogosteje predhodna izkušnja ali infor-
macija pred odhodom na potovanje), toda ta ne predstavlja pomembnega
razloga za obisk oz. ne vpliva na odločitev. Terciarno jedro pa je atribut, ki
ga obiskovalec odkrije na sami destinaciji. Leiper torej meni, da je atrakci-
ja empirično razmerje med tremi zgoraj omenjenimi elementi. Zaznamo-
valec pri tem je predmet, ki da informacijo o znamenitosti, znamenitost
sama pa po njegovem ne privlači, pač pa motivira obiskovalce, da doživijo
njegovo jedro. S tem Leiper (1990) zanika magnetizem atrakcij in prepri-
čanje, da atrakcije privlačijo obiskovalce, kot je menil Gunn (1997). Avtor
meni, da so obiskovalci potisnjeni k atrakciji (»push«-faktor) na podla-
gi svoje lastne motivacije, saj verjamejo, da bodo izpolnili svoje potrebe.
Nadalje Leiper zaznamovalce razvršča v tri kategorije glede na način,
kako (oz. kje) ti posredujejo informacijo o atrakciji. Tako imenuje zazna-
movalce pred odhodom na destinacijo ali obiskom atrakcije (ang. genera-
ting markers), zaznamovalce na poti (ang. transit markers) in zaznamo-
valce, ki informirajo obiskovalca na mestu samem (destinaciji, atrakciji)
(ang. contiguous markers). Slednji se nahajajo v jedru sistema atrakcije in
se nanašajo nanjo.
Funkcije vseh treh kategorij zaznamovalcev so mnogotere. V osnovi
dajejo informacijo o atrakciji, toda poleg tega sprožajo motivacijo za obisk.
Tudi ko smo v »fazi mirovanja«, torej ko ne nameravamo nikamor po-
tovati, obiskovati atrakcije in podobno, lahko pridemo v stik z informa-
cijo o atrakciji, ki deluje na našo motivacijo. Vidimo npr.podobo sanjske
vasice na jugu Italije, kjer nas pritegne vzdušje, da bi se lahko popolnoma
potopili vanj, vzdušje miru, tradicije, preprostega in umirjenega življenja.
Pri tem lahko začutimo melodičnost jezika, čeprav ga ne razumemo, kul-
turo, vrednote in navade, kar nam lahko predstavlja varno pribežališče v
nasprotju z našim vsakdanom. Stran od vsakdanje rutine podoba sanjske
vasice deluje kot nežen zdravilni obliž za razdraženo dušo. V podobi vasi-
ce vidimo odrešitev, varno zavetje, prostor, kjer lahko zadihamo s polni-
mi pljuči, se vrnemo h koreninam vrednot življenja in bistvu. Od trenut-
ka, ko smo prišli v stik s to informacijo (s tem zaznamovalcem), začnemo
razmišljati o obisku, načrtujemo čas in sredstva za realizacijo, raziskuje-
mo vse v povezavi s tem. Torej je ta informacija delovala na našo motiva-
cijo, sprožila proces priprave in načrtovanja obiska ali potovanja ravno tja.
Zaznamovalci v množici podobnih atrakcij in turističnih ponudb
prav tako pomagajo pri odločitvah. Večja kot je ponudba podobnih atrak-
cij, večja je lahko zmeda posameznika in posledično neodločnost. To v
povezavi z neizkušenostjo in/ali nezanesljivimi informacijami še bolj pog-
