Page 33 - Vodeb, Ksenija. 2018. Turistične atrakcije. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 33
Sistem turistične atrakcije
Sistem turistične atrakcije je v okviru sistemske teorije postavljen v širši
turistični sistem kot njegov podsistem. Sistemski vidik obravnave turiz-
ma temelji na sistemski teoriji, ki se razvija od druge polovice 20. stoletja,
temelji pa na prepričanju, da lahko turizem kot pojav razumemo na pod-
lagi njegovih posameznih delov, povezav med njimi in interakcije znotraj
sistema. Zagovorniki sistemskega pristopa v turizmu so Mill in Morri-
son (1985), Donald Getz (1986), Richard McIntosh in Charles Goeldner
(1986), Jafar Jafari (1987), Neil Leiper (1990), Erick Laws (1995) in drugi.
Sistemski vidik turizma, destinacije in atrakcije, torej od makro do mikro
ravni, je v pomoč pri razumevanju in upravljanju, doseganju višje stopnje
organizacije in učinkovitosti v turizmu.
MacCannell (1976) atrakcijo vidi kot del širšega turističnega sistema,
ki ni v izolaciji. Leiper (1990) pa je nadgradil to misel, opirajoč se na sis-
temsko teorijo, in preformuliral MacCannellovo definicijo. Turistična
atrakcija je po njegovem sistem, ki ga sestavlja povezava treh elementov:
1. turista,
2. znamenitosti in
3. zaznamovalca.
Atrakcija je vzpostavljena, ko so vsi trije elementi sistema povezani.
Ta definicija predvideva konzumacijo atrakcije z ogledom (obiskom ali
doživetjem), ki pa ne zahteva nujno prisotnosti značilne znamenitosti. S
tem želi povedati, da atrakcija ni nujno vezana na fizični prostor, ki raz-
polaga z neko znamenitostjo. O tem je bilo govora v predhodnem poglav-
ju, kjer smo pojasnili, da gre lahko pri atrakciji za prostor, pojav, osebo ali
Sistem turistične atrakcije je v okviru sistemske teorije postavljen v širši
turistični sistem kot njegov podsistem. Sistemski vidik obravnave turiz-
ma temelji na sistemski teoriji, ki se razvija od druge polovice 20. stoletja,
temelji pa na prepričanju, da lahko turizem kot pojav razumemo na pod-
lagi njegovih posameznih delov, povezav med njimi in interakcije znotraj
sistema. Zagovorniki sistemskega pristopa v turizmu so Mill in Morri-
son (1985), Donald Getz (1986), Richard McIntosh in Charles Goeldner
(1986), Jafar Jafari (1987), Neil Leiper (1990), Erick Laws (1995) in drugi.
Sistemski vidik turizma, destinacije in atrakcije, torej od makro do mikro
ravni, je v pomoč pri razumevanju in upravljanju, doseganju višje stopnje
organizacije in učinkovitosti v turizmu.
MacCannell (1976) atrakcijo vidi kot del širšega turističnega sistema,
ki ni v izolaciji. Leiper (1990) pa je nadgradil to misel, opirajoč se na sis-
temsko teorijo, in preformuliral MacCannellovo definicijo. Turistična
atrakcija je po njegovem sistem, ki ga sestavlja povezava treh elementov:
1. turista,
2. znamenitosti in
3. zaznamovalca.
Atrakcija je vzpostavljena, ko so vsi trije elementi sistema povezani.
Ta definicija predvideva konzumacijo atrakcije z ogledom (obiskom ali
doživetjem), ki pa ne zahteva nujno prisotnosti značilne znamenitosti. S
tem želi povedati, da atrakcija ni nujno vezana na fizični prostor, ki raz-
polaga z neko znamenitostjo. O tem je bilo govora v predhodnem poglav-
ju, kjer smo pojasnili, da gre lahko pri atrakciji za prostor, pojav, osebo ali
