Page 31 - Vodeb, Ksenija. 2018. Turistične atrakcije. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 31
Koncept turistične atrakcije 31
Če povežemo vse omenjene koncepte in teorije, lahko sklenemo, da
sta pravica in potreba do preživljanja prostega časa, skupaj s prevladujoči-
mi in z značilnimi vzorci, demokratizacijo in dostopnostjo potovanj ter
drugih oblik potrošnje, prešli od višjega, manj številčnega družbenega ra-
zreda na nižji, številčno veliko obsežnejši (delavski) razred. Razlika med
enimi in drugimi ni več zgolj v dejanskem razpolaganju z materialnimi
dobrinami ali sredstvi – seveda so ostale precejšnje razlike v količini in
viru teh sredstev, so pa lahko izrazite razlike med temi družbenimi ra-
zredi pretežno v kulturnih in družbenih praksah, vrednostnemu siste-
mu, izobrazbi, okusih, navadah, vzgoji in vedenju. Lahko bi rekli, da so te
razlike nemara posledica različnih ekonomskih oz. materialnih izhodišč
posameznika, zato je o tem nehvaležno soditi in posploševati. V kritičnih
teorijah turizma namreč razberemo sporočilo, da potovanje izgublja epi-
tet umetnosti, vzvišenosti, raritete in luksuza, saj ga množičnost in kon-
zumacija »novih« potrošnikov okrade teh lastnosti.
S pojavom industrijske revolucije, delavskega razreda in demokratiza-
cije potovanja se načeloma pojavi tudi koncept turistične atrakcije, ki ga
z enakim tonom obravnavajo in razlagajo kritiki turizma. Torej ima turi-
stična atrakcija enak predznak in slabšalni pomen kot turizem, saj je nje-
gova esenca.
Če povežemo vse omenjene koncepte in teorije, lahko sklenemo, da
sta pravica in potreba do preživljanja prostega časa, skupaj s prevladujoči-
mi in z značilnimi vzorci, demokratizacijo in dostopnostjo potovanj ter
drugih oblik potrošnje, prešli od višjega, manj številčnega družbenega ra-
zreda na nižji, številčno veliko obsežnejši (delavski) razred. Razlika med
enimi in drugimi ni več zgolj v dejanskem razpolaganju z materialnimi
dobrinami ali sredstvi – seveda so ostale precejšnje razlike v količini in
viru teh sredstev, so pa lahko izrazite razlike med temi družbenimi ra-
zredi pretežno v kulturnih in družbenih praksah, vrednostnemu siste-
mu, izobrazbi, okusih, navadah, vzgoji in vedenju. Lahko bi rekli, da so te
razlike nemara posledica različnih ekonomskih oz. materialnih izhodišč
posameznika, zato je o tem nehvaležno soditi in posploševati. V kritičnih
teorijah turizma namreč razberemo sporočilo, da potovanje izgublja epi-
tet umetnosti, vzvišenosti, raritete in luksuza, saj ga množičnost in kon-
zumacija »novih« potrošnikov okrade teh lastnosti.
S pojavom industrijske revolucije, delavskega razreda in demokratiza-
cije potovanja se načeloma pojavi tudi koncept turistične atrakcije, ki ga
z enakim tonom obravnavajo in razlagajo kritiki turizma. Torej ima turi-
stična atrakcija enak predznak in slabšalni pomen kot turizem, saj je nje-
gova esenca.