Page 42 - Vodeb, Ksenija. 2018. Turistične atrakcije. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 42
Turistične atrakcije
igra čas, ki ga turist posveča jedru atrakcije. Temeljito smo opredelili tudi
informativni element sistema atrakcije, njegove vrste in ključno kot tudi
njegove posamezne vloge.
Model turistične atrakcije, ki ponazarja delovanje tega sistema, je
med prvimi oblikoval sam Leiper (1990), nato pa so še drugi avtorji po-
skušali oblikovati podobne modele, med slednjimi tudi Kušen (2010).
V nadaljevanju in v povezavi s sistemom turistične atrakcije (natančne-
je z njegovim delovanjem) želimo predstaviti pomen prostorskega in in-
dustrijskega elementa, ki prav tako zaznamuje sistem atrakcij.
Omenjeno je bilo, kako zelo pomemben je prostor kot element siste-
ma atrakcije; ta je (podobno kot človeški element) prisoten na strani po-
nudbe in povpraševanja. Pa vendar, turistični viri izhajajo iz fizičnega in
družbenega prostora, torej je geografsko, družbeno in ekonomsko gleda-
42 no prostor temeljna prvina v sistemu turistične atrakcije. Prostor je priso-
ten v domicilni, emitivni regiji, od koder prihaja turist, prostor je pomem-
ben element tudi v ciljni, receptivni regiji (destinacija, atrakcija), kamor je
turist namenjen. Prostor med tema dvema poloma pa je t. i. tranzitni ali
prehodni prostor, ki prav tako pomembno vpliva na percepcijo turista v
času realnega gibanja (potovanja) in na njegovo celovito turistično izku-
šnjo z destinacijo oz. atrakcijo. O tem delu prostora z marketinškega vi-
dika in vidika upravljanja turističnih atrakcij vemo najmanj, zato se mu
bomo tukaj nekoliko bolj posvetili.
Ves napor turističnega gospodarstva je namreč skoncentriran na cilj-
ni prostor (receptivno regijo), ker se tam nahaja(jo) atrakcija(-e), turistič-
na ponudba, turistična infrastruktura in podobno. V tem delu prostora
turističnega sistema pa je poleg prostora, kjer najdemo turistične vire in
atrakcije, prisoten tudi industrijski element, ki pomeni turistično infra-
strukturo, ponudbo, podjetja, organizacije, javni transport, nastanitev,
gostinstvo in druge storitve.
Lahko bi rekli, da je industrijski element, podobno kot človeški, dina-
mičen in statičen hkrati. Njegova dinamika se kaže v nenehni spremembi
(kvantitativni in kvalitativni) zaradi razvojnih tokov v turizmu, tehnolo-
gije in investicij v turistično infrastrukturo, nastanitveni sektor, turistič-
nih in s turizmom povezanih organizacij, podjetjij, transporta, storitev in
drugo. Te spremembe se dogajajo pod vplivom turističnega trga, zahtev
turistov in turističnih trendov. Statičnost industrijskega elementa pa se
kaže v fizični prisotnosti infrastrukture, zgradb, logistike in zaposlenih z
vso njihovo ekonomsko in tržno vrednostjo. Kakovost in učinkovitost in-
dustrijskega elementa je zelo pomembna, saj so njegove lastnosti v direk-
tni povezavi z jedrom atrakcije, ki je odvisna od motiva za obisk.
igra čas, ki ga turist posveča jedru atrakcije. Temeljito smo opredelili tudi
informativni element sistema atrakcije, njegove vrste in ključno kot tudi
njegove posamezne vloge.
Model turistične atrakcije, ki ponazarja delovanje tega sistema, je
med prvimi oblikoval sam Leiper (1990), nato pa so še drugi avtorji po-
skušali oblikovati podobne modele, med slednjimi tudi Kušen (2010).
V nadaljevanju in v povezavi s sistemom turistične atrakcije (natančne-
je z njegovim delovanjem) želimo predstaviti pomen prostorskega in in-
dustrijskega elementa, ki prav tako zaznamuje sistem atrakcij.
Omenjeno je bilo, kako zelo pomemben je prostor kot element siste-
ma atrakcije; ta je (podobno kot človeški element) prisoten na strani po-
nudbe in povpraševanja. Pa vendar, turistični viri izhajajo iz fizičnega in
družbenega prostora, torej je geografsko, družbeno in ekonomsko gleda-
42 no prostor temeljna prvina v sistemu turistične atrakcije. Prostor je priso-
ten v domicilni, emitivni regiji, od koder prihaja turist, prostor je pomem-
ben element tudi v ciljni, receptivni regiji (destinacija, atrakcija), kamor je
turist namenjen. Prostor med tema dvema poloma pa je t. i. tranzitni ali
prehodni prostor, ki prav tako pomembno vpliva na percepcijo turista v
času realnega gibanja (potovanja) in na njegovo celovito turistično izku-
šnjo z destinacijo oz. atrakcijo. O tem delu prostora z marketinškega vi-
dika in vidika upravljanja turističnih atrakcij vemo najmanj, zato se mu
bomo tukaj nekoliko bolj posvetili.
Ves napor turističnega gospodarstva je namreč skoncentriran na cilj-
ni prostor (receptivno regijo), ker se tam nahaja(jo) atrakcija(-e), turistič-
na ponudba, turistična infrastruktura in podobno. V tem delu prostora
turističnega sistema pa je poleg prostora, kjer najdemo turistične vire in
atrakcije, prisoten tudi industrijski element, ki pomeni turistično infra-
strukturo, ponudbo, podjetja, organizacije, javni transport, nastanitev,
gostinstvo in druge storitve.
Lahko bi rekli, da je industrijski element, podobno kot človeški, dina-
mičen in statičen hkrati. Njegova dinamika se kaže v nenehni spremembi
(kvantitativni in kvalitativni) zaradi razvojnih tokov v turizmu, tehnolo-
gije in investicij v turistično infrastrukturo, nastanitveni sektor, turistič-
nih in s turizmom povezanih organizacij, podjetjij, transporta, storitev in
drugo. Te spremembe se dogajajo pod vplivom turističnega trga, zahtev
turistov in turističnih trendov. Statičnost industrijskega elementa pa se
kaže v fizični prisotnosti infrastrukture, zgradb, logistike in zaposlenih z
vso njihovo ekonomsko in tržno vrednostjo. Kakovost in učinkovitost in-
dustrijskega elementa je zelo pomembna, saj so njegove lastnosti v direk-
tni povezavi z jedrom atrakcije, ki je odvisna od motiva za obisk.
