Page 59 - Fink Babič, Sonja, Borut Kodrič, Roberto Biloslavo. 2018. Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 59
Okoljska uspešnost podjetij 59
Tretja omejitev emisijskih podatkovnih zbirk na ARSO je, da pod-
jetja niso urejena po matičnih številkah. Taka ureditev je prisotna le pri
podatkih za odpadke, pri seznamih za zrak in vodo pa so podjetja urejena
brez upoštevanja matičnih številk, kar posledično močno otežuje prepo-
znavanje podjetij in veča verjetnost za napake.
Kljub navedenim omejitvam predpostavljamo, da so podatki dovolj
kakovostni, da jih lahko uporabimo v naši raziskavi. V naslednjih podpo-
glavjih predstavljamo bistvene obveznosti podjetij do merjenja, tj. moni-
toringa emisij in njihovega poročanja na ARSO.
Emisije podjetij v zrak – obveznosti do monitoringa in poročanja
Po Uredbi o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja je ce-
lotni prah definiran kot vsota vseh delcev v odpadnih plinih ne glede na
njihovo kemično sestavo in velikost. V 21. členu te Uredbe so predstavlje-
ne mejne vrednosti celotnega prahu, in sicer:
1. Mejna koncentracija celotnega prahu je 20 mg/m3 pri masnem preto-
ku celotnega prahu, ki presega mejno vrednost masnega pretoka celotne-
ga prahu 0,2 kg/h.
2. Če je masni pretok celotnega prahu enak ali manjši od mejnega masnega
pretoka celotnega prahu iz prejšnjega odstavka, je mejna koncentracija ce-
lotnega prahu enaka 150 mg/m3.
Zato da lahko uspešno nadziramo ohranjanje emisij pod mejnimi
vrednostmi, je potrebno izvajati stalen monitoring emisij snovi v zrak.
Glavni predpis, ki ureja področje monitoringa, je Pravilnik o prvih me-
ritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih
virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (1996, 2000, 2001,
2003, 2008) (ARSO b. l. b).
Obratovalni monitoring in nadzor nad merilnimi napravami op-
ravljajo pooblaščene osebe oz. institucije, ki izpolnjujejo določene pogoje,
saj morajo pridobiti pooblastilo Agencije RS za okolje. Te opravljajo me-
ritve emisij in ob tem uporabljajo točno določeno metodologijo ter verifi-
cirano opremo in sporočajo podatke na ARSO. Zaradi tega je nadzor nad
izpuščenimi emisijami vse boljši, saj monitoring opravljajo pooblaščeni
izvajalci. Tako so podatki zelo relevantni (Fašing 2010). Zavezanci, pri
katerih pooblaščenci izvajajo obratovalni monitoring in so dolžni poro-
čati, so podjetja oz. organizacije,6 upravljavci naprav, ki povzročajo emisi-
6 V seznamih podatkov sicer prevladujejo podjetja, med zavezanci pa so tudi organizacije, kot so
odlagališča odpadkov, čistilne naprave idr.
Tretja omejitev emisijskih podatkovnih zbirk na ARSO je, da pod-
jetja niso urejena po matičnih številkah. Taka ureditev je prisotna le pri
podatkih za odpadke, pri seznamih za zrak in vodo pa so podjetja urejena
brez upoštevanja matičnih številk, kar posledično močno otežuje prepo-
znavanje podjetij in veča verjetnost za napake.
Kljub navedenim omejitvam predpostavljamo, da so podatki dovolj
kakovostni, da jih lahko uporabimo v naši raziskavi. V naslednjih podpo-
glavjih predstavljamo bistvene obveznosti podjetij do merjenja, tj. moni-
toringa emisij in njihovega poročanja na ARSO.
Emisije podjetij v zrak – obveznosti do monitoringa in poročanja
Po Uredbi o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja je ce-
lotni prah definiran kot vsota vseh delcev v odpadnih plinih ne glede na
njihovo kemično sestavo in velikost. V 21. členu te Uredbe so predstavlje-
ne mejne vrednosti celotnega prahu, in sicer:
1. Mejna koncentracija celotnega prahu je 20 mg/m3 pri masnem preto-
ku celotnega prahu, ki presega mejno vrednost masnega pretoka celotne-
ga prahu 0,2 kg/h.
2. Če je masni pretok celotnega prahu enak ali manjši od mejnega masnega
pretoka celotnega prahu iz prejšnjega odstavka, je mejna koncentracija ce-
lotnega prahu enaka 150 mg/m3.
Zato da lahko uspešno nadziramo ohranjanje emisij pod mejnimi
vrednostmi, je potrebno izvajati stalen monitoring emisij snovi v zrak.
Glavni predpis, ki ureja področje monitoringa, je Pravilnik o prvih me-
ritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih
virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (1996, 2000, 2001,
2003, 2008) (ARSO b. l. b).
Obratovalni monitoring in nadzor nad merilnimi napravami op-
ravljajo pooblaščene osebe oz. institucije, ki izpolnjujejo določene pogoje,
saj morajo pridobiti pooblastilo Agencije RS za okolje. Te opravljajo me-
ritve emisij in ob tem uporabljajo točno določeno metodologijo ter verifi-
cirano opremo in sporočajo podatke na ARSO. Zaradi tega je nadzor nad
izpuščenimi emisijami vse boljši, saj monitoring opravljajo pooblaščeni
izvajalci. Tako so podatki zelo relevantni (Fašing 2010). Zavezanci, pri
katerih pooblaščenci izvajajo obratovalni monitoring in so dolžni poro-
čati, so podjetja oz. organizacije,6 upravljavci naprav, ki povzročajo emisi-
6 V seznamih podatkov sicer prevladujejo podjetja, med zavezanci pa so tudi organizacije, kot so
odlagališča odpadkov, čistilne naprave idr.
