Page 57 - Fink Babič, Sonja, Borut Kodrič, Roberto Biloslavo. 2018. Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 57
Okoljska uspešnost podjetij 57
pristopili k zbiranju surovih podatkov o strupenih snoveh, je za analizo
primernejši, ker raziskovalcu omogoča vpogled v izvorne podatke podje-
tij in neposredno spremljanje spremembe teh. Kot smo se zgoraj oprede-
lili do stališča, da podjetja ne onesnažujejo le na enem okoljskem podro-
čju, ki je bilo v zgornjih primerih omejeno le na onesnaževanje zraka, je
tu prisotna osredotočenost le na onesnaževanje z odpadki. Menimo, da je
pri ugotavljanju okoljske uspešnosti v podjetjih potrebno zajeti širši pri-
stop, tj. onesnaževanje v vsa tri okoljska področja; zrak, vodo in odpad-
ke. Ob tem se je potrebno zavedati, kot Schultze in Trommer (2012), da
okoljski kazalniki ne pokrivajo vseh okoljskih vplivov podjetja, ampak le
reprezentativen izbor.
Menimo, da je tretji pristop najustreznejši, ker raziskovalci operira-
jo z izvirnimi podatki, ki so jih pridobili iz verodostojnih institucij. Su-
rovi podatki raziskovalcu omogočajo spremljanje spremembe posamezne
emisije skozi določeno časovno obdobje, vpogled v raznovrstnost emisij,
ki jih podjetja izpuščajo v zrak, vodo in odpadke in so tako osnova za raz-
lična izračunavanja. Proučevanje omenjenih raziskav v tem poglavju nam
je pomagalo pri pripravi lastne metodologije za ugotavljanje okoljske us-
pešnosti podjetij predelovalne dejavnosti.
Obveznosti podjetij do monitoringa in poročanja v Sloveniji
Raziskovalci, ki so si za svoj cilj postavili objektiven opis okoljske uspeš-
nosti podjetij, morajo dati posebno pozornost verodostojnosti merjenja.
Glavni kriteriji za ocenitev verodostojnosti so izmerljivost, objektivna
preverljivost in primerljivost (Schultze in Trommer 2012).
Trumpp idr. (2013) navajajo, da se mnoge raziskave o ugotavljanju
okoljske uspešnosti naslanjajo na podatke, ki so jih zbrale in uredile agen-
cije za okoljsko rangiranje. Pojasnjujejo tudi, da je občutna slabost teh
agencij pomanjkanje transparentnosti in objektivnosti v procesih zbira-
nja okoljskih podatkov ter v njihovih načinih agregiranja teh podatkov v
sestavljene vrednosti ter da obstaja možnost, da na takšno rangiranje vpli-
vajo dejavniki, kot je splošen ugled podjetja oz. predhodna okoljska us-
pešnost tega podjetja.
Toda tudi verodostojnost okoljskih podatkov, ki so jih za svojo razi-
skavo uporabili Trumpp idr. (2013), ni povsem prepričljiva, saj so okoljske
podatke pridobili iz podporne institucije, ki zbira podatke iz trajnostnih
in letnih poročil podjetij, njihovih spletnih strani, iz časopisov ter poro-
čil nevladnih organizacij.
Menimo, da je edina verodostojna baza okoljskih podatkov tista, kjer
se zbirajo podatki, ki jih morajo podjetja po upravnem postopku sporo-
pristopili k zbiranju surovih podatkov o strupenih snoveh, je za analizo
primernejši, ker raziskovalcu omogoča vpogled v izvorne podatke podje-
tij in neposredno spremljanje spremembe teh. Kot smo se zgoraj oprede-
lili do stališča, da podjetja ne onesnažujejo le na enem okoljskem podro-
čju, ki je bilo v zgornjih primerih omejeno le na onesnaževanje zraka, je
tu prisotna osredotočenost le na onesnaževanje z odpadki. Menimo, da je
pri ugotavljanju okoljske uspešnosti v podjetjih potrebno zajeti širši pri-
stop, tj. onesnaževanje v vsa tri okoljska področja; zrak, vodo in odpad-
ke. Ob tem se je potrebno zavedati, kot Schultze in Trommer (2012), da
okoljski kazalniki ne pokrivajo vseh okoljskih vplivov podjetja, ampak le
reprezentativen izbor.
Menimo, da je tretji pristop najustreznejši, ker raziskovalci operira-
jo z izvirnimi podatki, ki so jih pridobili iz verodostojnih institucij. Su-
rovi podatki raziskovalcu omogočajo spremljanje spremembe posamezne
emisije skozi določeno časovno obdobje, vpogled v raznovrstnost emisij,
ki jih podjetja izpuščajo v zrak, vodo in odpadke in so tako osnova za raz-
lična izračunavanja. Proučevanje omenjenih raziskav v tem poglavju nam
je pomagalo pri pripravi lastne metodologije za ugotavljanje okoljske us-
pešnosti podjetij predelovalne dejavnosti.
Obveznosti podjetij do monitoringa in poročanja v Sloveniji
Raziskovalci, ki so si za svoj cilj postavili objektiven opis okoljske uspeš-
nosti podjetij, morajo dati posebno pozornost verodostojnosti merjenja.
Glavni kriteriji za ocenitev verodostojnosti so izmerljivost, objektivna
preverljivost in primerljivost (Schultze in Trommer 2012).
Trumpp idr. (2013) navajajo, da se mnoge raziskave o ugotavljanju
okoljske uspešnosti naslanjajo na podatke, ki so jih zbrale in uredile agen-
cije za okoljsko rangiranje. Pojasnjujejo tudi, da je občutna slabost teh
agencij pomanjkanje transparentnosti in objektivnosti v procesih zbira-
nja okoljskih podatkov ter v njihovih načinih agregiranja teh podatkov v
sestavljene vrednosti ter da obstaja možnost, da na takšno rangiranje vpli-
vajo dejavniki, kot je splošen ugled podjetja oz. predhodna okoljska us-
pešnost tega podjetja.
Toda tudi verodostojnost okoljskih podatkov, ki so jih za svojo razi-
skavo uporabili Trumpp idr. (2013), ni povsem prepričljiva, saj so okoljske
podatke pridobili iz podporne institucije, ki zbira podatke iz trajnostnih
in letnih poročil podjetij, njihovih spletnih strani, iz časopisov ter poro-
čil nevladnih organizacij.
Menimo, da je edina verodostojna baza okoljskih podatkov tista, kjer
se zbirajo podatki, ki jih morajo podjetja po upravnem postopku sporo-
