Page 18 - Čotar Konrad, Sonja, Štemberger, Tina. Ur. 2018. Strokovne podlage za didaktično uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in priporočila za opremljenost šol. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 18
ja Čotar Konrad
učiteljem v in/ali izven razreda; (iii) rabo IKT-orodij za spodbujanje sodeloval-
nega učenja; (iv) rabo IKT-orodij za spodbujanje samoregulacijskega učenja.
Četrta digitalna kompetenca, digitalno (ocenjevanje in) vrednotenje, po-
meni smiseln zaključek poučevanja učitelja z vključevanjem IKT-orodij. V
okviru tega model predvideva: (i) rabo IKT-orodij za formativno in sumativno
ocenjevanje, z namenom zagotavljanja različnosti in primernosti ocenjeval-
nih formatov in pristopov; (ii) rabo IKT-orodij za zbiranje, izbor in kritično
analizo dokumentacije o napredku učenca; (iii) rabo IKT-orodij za usmerjeno
in pravočasno povratno informacijo učencu z namenom ustreznega prilaga-
janja strategij poučevanja, nadaljnjega načrtovanja ter ustreznega odzivanja
učencev in staršev.
Opolnomočenje učencev, peta pedagoška kompetenca, je v modelu (glej
preglednico 1) najprej opredeljena kot: (i) dostopnost in inkluzija, pri čemer
naj bi učitelj vsem učencem zagotavljal dostopnost do IKT-vsebin, vključno
z upoštevanjem njihovih posebnih potreb; (ii) kompetence učiteljev za rabo
IKT z namenom diferenciacije in individualizacije učenja ter poučevanja; (iii)
raba IKT-vsebin za podporo učenčeve aktivne in ustvarjalne rabe učnih gra-
div.
Zadnja, šesta digitalna kompetenca, ki jo predvideva model, pa se nanaša
na to, da učitelj podpre in omogoči razvoj digitalnih kompetenc učencev, kar
pomeni končni rezultat učenja in poučevanja z vključevanjem IKT-orodij. V
okviru tega model predvideva: (i) informacijsko in medijsko pismenost, kar
pomeni vključevanje učnih aktivnosti, ki od učenca zahtevajo, da poišče, or-
ganizira, izbere in kritično ovrednoti informacije; (ii) digitalno komuniciranje
in sodelovanje, za dosego katerega naj bi učitelj oblikoval učne aktivnosti na
način, da učenec odgovorno in učinkovito uporablja IKT-orodja za namene
komunikacije, sodelovanja in aktivne participacije; (iii) rabo IKT za ustvarja-
nje digitalnih vsebin, kar naj bi od učenca zahtevalo, da se ustrezno izrazi s
pomočjo digitalnih orodij, navaja vire, spreminja in ustvari digitalne vsebine,
spozna licenčna orodja; (iv) učiteljevo spremljanje in zagotavljanje učenčeve-
ga fizičnega, psihološkega in socialnega blagostanja med rabo IKT-orodij ter
ozaveščanje učenca o varni rabi digitalnih vsebin; (v) učiteljevo spodbujanje
spretnosti prepoznavanja in reševanja problemov z rabo IKT ter podpiranje
njihovega ustvarjalnega transferja v nove situacije.
Kot je razvidno iz opisanega modela (glej sliko 1), je doseganje in razvoj di-
gitalnih kompetenc učencev možno zgolj pod pogojem zavedanja digitalnih
kompetenc učiteljev, na kar je smiselno opozoriti že v obdobju izobraževanja
študentov – bodočih učiteljev. Dejstvo je namreč, da vključevanje tehnolo-
gije v izobraževanje samo po sebi ne more spreminjati kvalitete učnih praks,
16
učiteljem v in/ali izven razreda; (iii) rabo IKT-orodij za spodbujanje sodeloval-
nega učenja; (iv) rabo IKT-orodij za spodbujanje samoregulacijskega učenja.
Četrta digitalna kompetenca, digitalno (ocenjevanje in) vrednotenje, po-
meni smiseln zaključek poučevanja učitelja z vključevanjem IKT-orodij. V
okviru tega model predvideva: (i) rabo IKT-orodij za formativno in sumativno
ocenjevanje, z namenom zagotavljanja različnosti in primernosti ocenjeval-
nih formatov in pristopov; (ii) rabo IKT-orodij za zbiranje, izbor in kritično
analizo dokumentacije o napredku učenca; (iii) rabo IKT-orodij za usmerjeno
in pravočasno povratno informacijo učencu z namenom ustreznega prilaga-
janja strategij poučevanja, nadaljnjega načrtovanja ter ustreznega odzivanja
učencev in staršev.
Opolnomočenje učencev, peta pedagoška kompetenca, je v modelu (glej
preglednico 1) najprej opredeljena kot: (i) dostopnost in inkluzija, pri čemer
naj bi učitelj vsem učencem zagotavljal dostopnost do IKT-vsebin, vključno
z upoštevanjem njihovih posebnih potreb; (ii) kompetence učiteljev za rabo
IKT z namenom diferenciacije in individualizacije učenja ter poučevanja; (iii)
raba IKT-vsebin za podporo učenčeve aktivne in ustvarjalne rabe učnih gra-
div.
Zadnja, šesta digitalna kompetenca, ki jo predvideva model, pa se nanaša
na to, da učitelj podpre in omogoči razvoj digitalnih kompetenc učencev, kar
pomeni končni rezultat učenja in poučevanja z vključevanjem IKT-orodij. V
okviru tega model predvideva: (i) informacijsko in medijsko pismenost, kar
pomeni vključevanje učnih aktivnosti, ki od učenca zahtevajo, da poišče, or-
ganizira, izbere in kritično ovrednoti informacije; (ii) digitalno komuniciranje
in sodelovanje, za dosego katerega naj bi učitelj oblikoval učne aktivnosti na
način, da učenec odgovorno in učinkovito uporablja IKT-orodja za namene
komunikacije, sodelovanja in aktivne participacije; (iii) rabo IKT za ustvarja-
nje digitalnih vsebin, kar naj bi od učenca zahtevalo, da se ustrezno izrazi s
pomočjo digitalnih orodij, navaja vire, spreminja in ustvari digitalne vsebine,
spozna licenčna orodja; (iv) učiteljevo spremljanje in zagotavljanje učenčeve-
ga fizičnega, psihološkega in socialnega blagostanja med rabo IKT-orodij ter
ozaveščanje učenca o varni rabi digitalnih vsebin; (v) učiteljevo spodbujanje
spretnosti prepoznavanja in reševanja problemov z rabo IKT ter podpiranje
njihovega ustvarjalnega transferja v nove situacije.
Kot je razvidno iz opisanega modela (glej sliko 1), je doseganje in razvoj di-
gitalnih kompetenc učencev možno zgolj pod pogojem zavedanja digitalnih
kompetenc učiteljev, na kar je smiselno opozoriti že v obdobju izobraževanja
študentov – bodočih učiteljev. Dejstvo je namreč, da vključevanje tehnolo-
gije v izobraževanje samo po sebi ne more spreminjati kvalitete učnih praks,
16
