Page 35 - Čotar Konrad, Sonja, Štemberger, Tina. Ur. 2018. Strokovne podlage za didaktično uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in priporočila za opremljenost šol. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 35
Kurikularna in didaktična načela
13. Načelo aktivnega učenja in zagotavljanja možnosti ubesedovanja ter dru-
gih načinov izražanja (stalna skrb za zagotavljanje udobnega in za uče-
nje spodbudnega okolja, razvijanje občutljivosti in zavesti o problemih,
navajanje na uporabo različnih strategij in pripomočkov pri iskanju od-
govorov, spodbujanje otrok k ubeseditvi in drugim načinom izražanja).
Didaktična načela
Didaktična načela so opredeljena kot izhodišča, vodila, osnovna pravila,
smernice, označujejo posplošitve nekih spoznanj in izkušenj. Lahko jih ra-
zumemo tudi kot kriterije, napotila, smernice za ravnanje človeka v nekih
subjektivnih ali objektivnejših odločitvenih situacijah. Če jih učitelj pravilno
razume in ustrezno upošteva, mu pomagajo, da učne procese ustrezno na-
črtuje, organizira in vodi (Strmčnik 2001, 291). Pri tem opozarjamo, da načela
niso nikakršni recepti, da morajo biti osmišljena in smiselno upoštevana. Po-
znane so številne klasifikacije didaktičnih načel in v tej povezavi tudi njihovo
precejšnje število, različna poimenovanja, v tem dokumentu pa uporablja-
mo klasifikacijo in poimenovanja, kot jih je v knjigi Didaktika (2003, 291–283)
predstavil F. Strmčnik. To so:
1. učna aktivnost v funkciji učenčevega razvoja,
2. enotnost učno konkretnega (nazornega) in abstraktnega (pojmovne-
ga),
3. strukturiranost in sistematičnost pouka,
4. racionalnost in ekonomičnost pouka,
5. problemskost pouka,
6. učna diferenciacija in individualizacija.
V nadaljevanju vsako od navedenih postavk na kratko označimo.
Načelo učne aktivnosti se nanaša na dejstvo, da učitelj ustvarja in vodi iz-
obraževalni proces, ki ga v skladu s svojimi zmožnostmi soustvarjajo tudi
učenci. Izobraževalni proces je namreč večdimenzionalni proces, v katerem
se prepletata aktivnosti učitelja in učenca, usmerjeni k doseganju postavlje-
nih ciljev. Učenci iščejo, odkrivajo, oblikujejo, sprejemajo in usvajajo zna-
nje ter s tem razvijajo lastne sposobnosti in osebnostne lastnosti (Strmčnik
2001). Učenčeva aktivnost je temeljni pogoj za njegov razvoj in torej tudi za
vzgojno-izobraževalni napredek. Pri pouku je torej pomembno, kako in v ko-
likšni meri so učenci aktivni ter kolikšna je učinkovitost te aktivnosti (Kramar
2009). Med temeljne pogoje učne aktivnosti tako, denimo, sodijo profesio-
nalna usposobljenost učitelja, notranja motivacija učencev, jasni učni cilji,
33
13. Načelo aktivnega učenja in zagotavljanja možnosti ubesedovanja ter dru-
gih načinov izražanja (stalna skrb za zagotavljanje udobnega in za uče-
nje spodbudnega okolja, razvijanje občutljivosti in zavesti o problemih,
navajanje na uporabo različnih strategij in pripomočkov pri iskanju od-
govorov, spodbujanje otrok k ubeseditvi in drugim načinom izražanja).
Didaktična načela
Didaktična načela so opredeljena kot izhodišča, vodila, osnovna pravila,
smernice, označujejo posplošitve nekih spoznanj in izkušenj. Lahko jih ra-
zumemo tudi kot kriterije, napotila, smernice za ravnanje človeka v nekih
subjektivnih ali objektivnejših odločitvenih situacijah. Če jih učitelj pravilno
razume in ustrezno upošteva, mu pomagajo, da učne procese ustrezno na-
črtuje, organizira in vodi (Strmčnik 2001, 291). Pri tem opozarjamo, da načela
niso nikakršni recepti, da morajo biti osmišljena in smiselno upoštevana. Po-
znane so številne klasifikacije didaktičnih načel in v tej povezavi tudi njihovo
precejšnje število, različna poimenovanja, v tem dokumentu pa uporablja-
mo klasifikacijo in poimenovanja, kot jih je v knjigi Didaktika (2003, 291–283)
predstavil F. Strmčnik. To so:
1. učna aktivnost v funkciji učenčevega razvoja,
2. enotnost učno konkretnega (nazornega) in abstraktnega (pojmovne-
ga),
3. strukturiranost in sistematičnost pouka,
4. racionalnost in ekonomičnost pouka,
5. problemskost pouka,
6. učna diferenciacija in individualizacija.
V nadaljevanju vsako od navedenih postavk na kratko označimo.
Načelo učne aktivnosti se nanaša na dejstvo, da učitelj ustvarja in vodi iz-
obraževalni proces, ki ga v skladu s svojimi zmožnostmi soustvarjajo tudi
učenci. Izobraževalni proces je namreč večdimenzionalni proces, v katerem
se prepletata aktivnosti učitelja in učenca, usmerjeni k doseganju postavlje-
nih ciljev. Učenci iščejo, odkrivajo, oblikujejo, sprejemajo in usvajajo zna-
nje ter s tem razvijajo lastne sposobnosti in osebnostne lastnosti (Strmčnik
2001). Učenčeva aktivnost je temeljni pogoj za njegov razvoj in torej tudi za
vzgojno-izobraževalni napredek. Pri pouku je torej pomembno, kako in v ko-
likšni meri so učenci aktivni ter kolikšna je učinkovitost te aktivnosti (Kramar
2009). Med temeljne pogoje učne aktivnosti tako, denimo, sodijo profesio-
nalna usposobljenost učitelja, notranja motivacija učencev, jasni učni cilji,
33
