Page 32 - Čotar Konrad, Sonja, Štemberger, Tina. Ur. 2018. Strokovne podlage za didaktično uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in priporočila za opremljenost šol. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 32
ja Čotar Konrad
IKT v vzgojno-izobraževalne namene. Sklepamo torej lahko, da se snovalci
programov na UP PEF in UP FHŠ zavedajo pomena in vloge IKT v vzgoji in izo-
braževanju, vendar pa se na osnovi analize učnih načrtov zdi, da se udejanja-
nje omenjenega cilja oz. konkretno usposabljanje podiplomskih študentov
za smiselno rabo IKT pri učenju in poučevanju v okviru podiplomskih pred-
metov porazgubi. Tako ugotavljamo, da se usposabljanje za rabo IKT pri uče-
nju in poučevanju v večji meri prenese na izbirne predmete (glej preglednici
2 in 3 – razen pri obveznih predmetih, ki se nanašajo na raziskovanje: npr. Pe-
dagoško raziskovanje ali Raziskovanje v inkluziji oz. pri nekaterih specialnih
didaktikah na FHŠ), kar pomeni, da v primeru omenjenih podiplomskih štu-
dijskih programov ne moremo govoriti o sistematičnem usposabljanju bo-
dočih učiteljev za rabo IKT v VIZ. Podobno velja tudi v primeru, ko analizira-
mo prisotnost posameznih vsebin ali rabe IKT pri različnih predmetih (v pro-
gramu Zgodnje učenje so IKT-vsebine omenjene le pri 4 od 19 predmetov; v
prigramu Razredni pouk na 4 od 19 predmetov; v programu Inkluzivna pe-
dagogika pri 2 od 17 predmetov; v programu Izobraževanje odraslih in razvoj
kariere pa pri 7 od 16 predmetov).
Na osnovi predstavljene analize torej lahko sklepamo, da je zastopanost
IKT-vsebin/predmetov še vedno premajhna, da bi lahko zagotavljala ustre-
zno didaktično usposobljenost naših bodočih pedagoških delavcev v vzgoji
in izobraževanju za rabo IKT-orodij.
30
IKT v vzgojno-izobraževalne namene. Sklepamo torej lahko, da se snovalci
programov na UP PEF in UP FHŠ zavedajo pomena in vloge IKT v vzgoji in izo-
braževanju, vendar pa se na osnovi analize učnih načrtov zdi, da se udejanja-
nje omenjenega cilja oz. konkretno usposabljanje podiplomskih študentov
za smiselno rabo IKT pri učenju in poučevanju v okviru podiplomskih pred-
metov porazgubi. Tako ugotavljamo, da se usposabljanje za rabo IKT pri uče-
nju in poučevanju v večji meri prenese na izbirne predmete (glej preglednici
2 in 3 – razen pri obveznih predmetih, ki se nanašajo na raziskovanje: npr. Pe-
dagoško raziskovanje ali Raziskovanje v inkluziji oz. pri nekaterih specialnih
didaktikah na FHŠ), kar pomeni, da v primeru omenjenih podiplomskih štu-
dijskih programov ne moremo govoriti o sistematičnem usposabljanju bo-
dočih učiteljev za rabo IKT v VIZ. Podobno velja tudi v primeru, ko analizira-
mo prisotnost posameznih vsebin ali rabe IKT pri različnih predmetih (v pro-
gramu Zgodnje učenje so IKT-vsebine omenjene le pri 4 od 19 predmetov; v
prigramu Razredni pouk na 4 od 19 predmetov; v programu Inkluzivna pe-
dagogika pri 2 od 17 predmetov; v programu Izobraževanje odraslih in razvoj
kariere pa pri 7 od 16 predmetov).
Na osnovi predstavljene analize torej lahko sklepamo, da je zastopanost
IKT-vsebin/predmetov še vedno premajhna, da bi lahko zagotavljala ustre-
zno didaktično usposobljenost naših bodočih pedagoških delavcev v vzgoji
in izobraževanju za rabo IKT-orodij.
30