Page 109 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 109
Vinorodni okoliš (vinska regija) Slovenska Istra 109
- vinorodni kraj Šared–Korte,
- vinorodna lega Baredi,
- vinorodni kraj Šmarje,
- vinorodni kraj Dragonja,
- vinorodna lega Labor,
- vinorodni kraj Marezige,
- vinorodni kraj Kubed–Pregara,
- vinorodni kraj Črni Kal.
V primerjavi s pravilnikom iz leta 1987 je prišlo do določenih spre-
memb v trsnem sortnem izboru za Slovensko Istro, kjer se po letu 2006
smejo saditi naslednje sorte vinske trte:
a) kot priporočene sorte:
- bele: malvazija, chardonnay,
- rdeče: refošk, merlot, cabernet sauvignon,
b) kot dovoljene sorte:
- bele: rumeni muškat, beli pinot, sivi pinot, sauvignon,
- rdeče: maločrn, cabernet franc, modri pinot, syrah, gamay, cipro.
Omeniti je treba tudi nekatere stare sorte vinske trte, ki sicer (še)
niso vpisane v sortno listo, vendar so v okolišu vseeno posajene, saj so
pomembne kot genski material in za ohranjanje sortne pestrosti (Brdnik
2007).
Podnebne značilnosti obravnavanega vinorodnega okoliša so bile do-
ločene na podlagi podatkov takratnega Hidrometeorološkega zavoda Slo-
venije (današnje Agencije RS za okolje), ki so bili za obdobje 1961–1990
izmerjeni na meteoroloških postajah Portorož Beli Križ, Letališče Porto-
rož, Kubed, Škocjan–Bertoki in Koper. Zbrani klimatološki podatki ka-
žejo, da so podnebne in vremenske razmere v vinorodnem okolišu Slo-
venska Istra za rast vinske trte zelo ugodne. Bolj kot podnebne razmere
zato na kakovost grozdja in vina vplivajo izbira pravega rastišča, podlage
in gojitvene oblike za posamezno vinsko sorto. V elaboratu so natančno
opisani tudi značilnosti površja in matične podlage ter razvoj prsti (Ko-
ruza 2006, 244–245).
Glede na položaj in uporabo posameznih vinskih sort so bile za vino-
rodni okoliš Slovenska Istra posebej opredeljene tudi absolutne vinogra-
dniške površine. Vinogradi se namreč lahko sadijo le tam, med absolu-
tne vinogradniške površine pa na obravnavanem območju spadajo le tiste
lege, katerih prsti so nastale na eocenskih flišnih usedlinah in prerigola-
ne nudijo vinski trti zelo dobro rastišče (prerigolane rendzine in rjava na-
- vinorodni kraj Šared–Korte,
- vinorodna lega Baredi,
- vinorodni kraj Šmarje,
- vinorodni kraj Dragonja,
- vinorodna lega Labor,
- vinorodni kraj Marezige,
- vinorodni kraj Kubed–Pregara,
- vinorodni kraj Črni Kal.
V primerjavi s pravilnikom iz leta 1987 je prišlo do določenih spre-
memb v trsnem sortnem izboru za Slovensko Istro, kjer se po letu 2006
smejo saditi naslednje sorte vinske trte:
a) kot priporočene sorte:
- bele: malvazija, chardonnay,
- rdeče: refošk, merlot, cabernet sauvignon,
b) kot dovoljene sorte:
- bele: rumeni muškat, beli pinot, sivi pinot, sauvignon,
- rdeče: maločrn, cabernet franc, modri pinot, syrah, gamay, cipro.
Omeniti je treba tudi nekatere stare sorte vinske trte, ki sicer (še)
niso vpisane v sortno listo, vendar so v okolišu vseeno posajene, saj so
pomembne kot genski material in za ohranjanje sortne pestrosti (Brdnik
2007).
Podnebne značilnosti obravnavanega vinorodnega okoliša so bile do-
ločene na podlagi podatkov takratnega Hidrometeorološkega zavoda Slo-
venije (današnje Agencije RS za okolje), ki so bili za obdobje 1961–1990
izmerjeni na meteoroloških postajah Portorož Beli Križ, Letališče Porto-
rož, Kubed, Škocjan–Bertoki in Koper. Zbrani klimatološki podatki ka-
žejo, da so podnebne in vremenske razmere v vinorodnem okolišu Slo-
venska Istra za rast vinske trte zelo ugodne. Bolj kot podnebne razmere
zato na kakovost grozdja in vina vplivajo izbira pravega rastišča, podlage
in gojitvene oblike za posamezno vinsko sorto. V elaboratu so natančno
opisani tudi značilnosti površja in matične podlage ter razvoj prsti (Ko-
ruza 2006, 244–245).
Glede na položaj in uporabo posameznih vinskih sort so bile za vino-
rodni okoliš Slovenska Istra posebej opredeljene tudi absolutne vinogra-
dniške površine. Vinogradi se namreč lahko sadijo le tam, med absolu-
tne vinogradniške površine pa na obravnavanem območju spadajo le tiste
lege, katerih prsti so nastale na eocenskih flišnih usedlinah in prerigola-
ne nudijo vinski trti zelo dobro rastišče (prerigolane rendzine in rjava na-
