Page 114 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 114
Vinski turizem z geografskim poreklom
Refošk je še vedno vodilno vino slovenske Istre.5 Od sredine 90. let
prejšnjega stoletja se je uveljavil kot izredno popularno (ljudsko) in raz-
širjeno vino po vsej Sloveniji, primerno za vsakovrstne priložnosti, a naj-
večkrat točeno kot odprto vino. Refošk je potreboval še nekaj časa za sa-
mozavestnejši nastop v dražji buteljki, na mizi ob mojstrsko pripravljenih
jedeh, torej v boljših restavracijah, kamor zahajajo gostje tudi zaradi pre-
stiža in ugleda. Res je, da so med njimi tudi snobi in nepoznavalci, večino-
ma pa petični in izobraženi poznavalci oziroma vinoljubi, ki navsezadnje
ustvarjajo javno mnenje, krojijo modo in okus ne samo za določeno vino,
temveč posledično tudi vinsko regijo.
V tem pogledu je šla še korak naprej malvazija, ki se je že prej uvelja-
vila kot sorta, primerna za velika vina, z raznovrstnostjo svojih slogov pa
je tudi izjemno cenjena v kulinariki. Rumeni muškat, čeprav »na novo
114 odkrit« in dovršen, nima takšnega enološkega in tržnega potenciala kot
refošk in malvazija, a vendar s svojo značilno aromatiko dopolnjuje tri-
peresno deteljico glavnih istrskih sort. To potrjuje tudi Klenar, ko pravi:
»/P/rihodnost moramo graditi na avtohtonih sortah, kot so refošk, mal-
vazija in rumeni muškat. Ta vina smo na trgu že uspešno zasidrali, zdaj pa
počasi prihaja še cipro, istrska posebnost.« (Grča 2012b, 10)
Gospodarski pomen vinogradniško-vinarske dejavnosti
za Slovensko Istro
Ekonomski izračun panoge za leto 2010 (predpostavke so: količina in ka-
kovostni razredi pridelanega vina ter njegova povprečna cena) za vinoro-
dni okoliš Slovenska Istra je opravil Klenar (2012). Upošteval je tako re-
gistrirane količine kot tudi ocenjene neregistrirane in količine, pridelane
za samooskrbo. Na podlagi izračunane povprečne cene/vrednosti za liter
vina (2,43 EUR)6 je prišel do skupne vrednosti vsega pridelanega vina (sla-
bih 22 mio EUR) in posledično ugotovil, da je bruto dohodek na posa-
meznika, ki dela v vinogradništvu (teh naj bi bilo po njegovi oceni okrog
2,5 tisoč), dobrih 8,7 tisoč EUR. Bruto dohodek na hektar vinograda pa
znaša skoraj 10 tisoč EUR, iz česar lahko sklepamo, da je vinogradništvo-
-vinarska dejavnost zelo pomembna gospodarska panoga v regiji (Klenar
2012, 41). Klenar preračuna tudi davek na prodano vino (2,6 mio EUR)
in katastrski dohodek od vinogradniških površin (334 tisoč EUR), kar
skupaj znese skoraj 3 mio EUR, ki jih pridelovalci vina Slovenske Istre
prispevajo v državno blagajno.
5 V hrvaškem delu Istre (in s tem tudi na celotnem polotoku oziroma čezmejni regiji) je daleč na
prvem mestu malvazija.
6 Med letoma 2012 in 2014 so bile povprečne cene vina kleti Vinakoper 2,56 eur (Ajpes 2015).
Refošk je še vedno vodilno vino slovenske Istre.5 Od sredine 90. let
prejšnjega stoletja se je uveljavil kot izredno popularno (ljudsko) in raz-
širjeno vino po vsej Sloveniji, primerno za vsakovrstne priložnosti, a naj-
večkrat točeno kot odprto vino. Refošk je potreboval še nekaj časa za sa-
mozavestnejši nastop v dražji buteljki, na mizi ob mojstrsko pripravljenih
jedeh, torej v boljših restavracijah, kamor zahajajo gostje tudi zaradi pre-
stiža in ugleda. Res je, da so med njimi tudi snobi in nepoznavalci, večino-
ma pa petični in izobraženi poznavalci oziroma vinoljubi, ki navsezadnje
ustvarjajo javno mnenje, krojijo modo in okus ne samo za določeno vino,
temveč posledično tudi vinsko regijo.
V tem pogledu je šla še korak naprej malvazija, ki se je že prej uvelja-
vila kot sorta, primerna za velika vina, z raznovrstnostjo svojih slogov pa
je tudi izjemno cenjena v kulinariki. Rumeni muškat, čeprav »na novo
114 odkrit« in dovršen, nima takšnega enološkega in tržnega potenciala kot
refošk in malvazija, a vendar s svojo značilno aromatiko dopolnjuje tri-
peresno deteljico glavnih istrskih sort. To potrjuje tudi Klenar, ko pravi:
»/P/rihodnost moramo graditi na avtohtonih sortah, kot so refošk, mal-
vazija in rumeni muškat. Ta vina smo na trgu že uspešno zasidrali, zdaj pa
počasi prihaja še cipro, istrska posebnost.« (Grča 2012b, 10)
Gospodarski pomen vinogradniško-vinarske dejavnosti
za Slovensko Istro
Ekonomski izračun panoge za leto 2010 (predpostavke so: količina in ka-
kovostni razredi pridelanega vina ter njegova povprečna cena) za vinoro-
dni okoliš Slovenska Istra je opravil Klenar (2012). Upošteval je tako re-
gistrirane količine kot tudi ocenjene neregistrirane in količine, pridelane
za samooskrbo. Na podlagi izračunane povprečne cene/vrednosti za liter
vina (2,43 EUR)6 je prišel do skupne vrednosti vsega pridelanega vina (sla-
bih 22 mio EUR) in posledično ugotovil, da je bruto dohodek na posa-
meznika, ki dela v vinogradništvu (teh naj bi bilo po njegovi oceni okrog
2,5 tisoč), dobrih 8,7 tisoč EUR. Bruto dohodek na hektar vinograda pa
znaša skoraj 10 tisoč EUR, iz česar lahko sklepamo, da je vinogradništvo-
-vinarska dejavnost zelo pomembna gospodarska panoga v regiji (Klenar
2012, 41). Klenar preračuna tudi davek na prodano vino (2,6 mio EUR)
in katastrski dohodek od vinogradniških površin (334 tisoč EUR), kar
skupaj znese skoraj 3 mio EUR, ki jih pridelovalci vina Slovenske Istre
prispevajo v državno blagajno.
5 V hrvaškem delu Istre (in s tem tudi na celotnem polotoku oziroma čezmejni regiji) je daleč na
prvem mestu malvazija.
6 Med letoma 2012 in 2014 so bile povprečne cene vina kleti Vinakoper 2,56 eur (Ajpes 2015).
