Page 112 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 112
Vinski turizem z geografskim poreklom
Sredi leta 2015 je bilo od uradno prijavljenih vinogradov Slovenske
Istre registriranih vsaj 25 različnih sort vinske trte (še nekaj se jih skriva v
kategorijah drugo, mešano belo in rdeče ter mešano rdeče). Med njimi je
očitno tudi precej takih, ki niso ne na seznamu dovoljenih ne priporoče-
nih sort za ta vinorodni okoliš, vendar je njihova zastopanost povsem za-
nemarljiva (preglednica 11).
Izrazito prevladujoči sorti vinske trte sta še vedno refošk (45 %) in
malvazija (31 %), ki pokrivata dobre tri četrtine vseh vinogradniških po-
vršin v Slovenski Istri. Kako dominantni sta ti sorti, se lepo vidi na spo-
dnji sliki. Je pa očitno, da se je v zadnjem desetletju razmerje med obema
sortama občutno spremenilo, saj je bila še leta 2007 zastopanost refoška
49 %, malvazije pa 24 % (Brdnik 2007).
112 Nekoliko so se zmanjšale tudi površine, zasajene z mednarodno uve-
ljavljenimi sortami. Cabernet sauvignon, merlot in chardonnay so skupaj
zastopani na dobrih 12 % vseh vinogradniških površin. Rumeni muškat
pa se je utrdil na petem mestu (dobri 4 % površin) pred chardonnayem,
medtem ko na sivi pinot, syrah in beli pinot odpade po približno 1 % vi-
nogradov. Pisana paleta ostalih sort skupaj predstavlja točno 4 % vseh vi-
nogradniških površin v okolišu.
Med njimi so posebej navedene tudi nekatere stare sorte (cipro, ma-
ločrn in glera), precej pa se jih skriva po manjših in/ali mešanih vino-
gradih (npr. bela in črna borgonja, laščina, belina ali bianchera, verdasa,
plavina, trevolina, dolski muškat, duranija, belina, pagadebiti, kanarjo-
la in druge). Po potrebi in željah vinogradnikov in vinarjev bi nekate-
re od teh sort lahko vključili v sortni izbor, kar pomeni, da bi se potem
vina lahko poimenovala po teh sortah (Brdnik 2012). Četudi morda ni-
majo neke tržne vrednosti (zaradi majhnih količin), pa imajo lahko mo-
čan simbolni pomen, kot lokalna posebnost pa so gotovo zanimive tudi
za vinski turizem.
Količina pridelanega vina v Slovenski Istri iz leta v leto niha, na ob-
seg letnega pridelka pa vplivajo predvsem vremenske razmere. V pov-
prečju (obdobje 2001–2010) se v obravnavanem okolišu pridela okrog
6 mio litrov vina (letnik 2014 je bil zaradi moče slabši). Okrog 70 %
vsega prijavljenega vina je ocenjenega kot kakovostno ZGP, 20 % kot
vrhunsko ZGP, le 10 % pa je namiznega vina (Klenar 2012). Približ-
no 60 % je rdečega, 40 % pa belega vina (preglednica 12). Zaradi pove-
čanega povpraševanja po malvaziji v zadnjih letih se razmerje postopo-
ma izenačuje.
Sredi leta 2015 je bilo od uradno prijavljenih vinogradov Slovenske
Istre registriranih vsaj 25 različnih sort vinske trte (še nekaj se jih skriva v
kategorijah drugo, mešano belo in rdeče ter mešano rdeče). Med njimi je
očitno tudi precej takih, ki niso ne na seznamu dovoljenih ne priporoče-
nih sort za ta vinorodni okoliš, vendar je njihova zastopanost povsem za-
nemarljiva (preglednica 11).
Izrazito prevladujoči sorti vinske trte sta še vedno refošk (45 %) in
malvazija (31 %), ki pokrivata dobre tri četrtine vseh vinogradniških po-
vršin v Slovenski Istri. Kako dominantni sta ti sorti, se lepo vidi na spo-
dnji sliki. Je pa očitno, da se je v zadnjem desetletju razmerje med obema
sortama občutno spremenilo, saj je bila še leta 2007 zastopanost refoška
49 %, malvazije pa 24 % (Brdnik 2007).
112 Nekoliko so se zmanjšale tudi površine, zasajene z mednarodno uve-
ljavljenimi sortami. Cabernet sauvignon, merlot in chardonnay so skupaj
zastopani na dobrih 12 % vseh vinogradniških površin. Rumeni muškat
pa se je utrdil na petem mestu (dobri 4 % površin) pred chardonnayem,
medtem ko na sivi pinot, syrah in beli pinot odpade po približno 1 % vi-
nogradov. Pisana paleta ostalih sort skupaj predstavlja točno 4 % vseh vi-
nogradniških površin v okolišu.
Med njimi so posebej navedene tudi nekatere stare sorte (cipro, ma-
ločrn in glera), precej pa se jih skriva po manjših in/ali mešanih vino-
gradih (npr. bela in črna borgonja, laščina, belina ali bianchera, verdasa,
plavina, trevolina, dolski muškat, duranija, belina, pagadebiti, kanarjo-
la in druge). Po potrebi in željah vinogradnikov in vinarjev bi nekate-
re od teh sort lahko vključili v sortni izbor, kar pomeni, da bi se potem
vina lahko poimenovala po teh sortah (Brdnik 2012). Četudi morda ni-
majo neke tržne vrednosti (zaradi majhnih količin), pa imajo lahko mo-
čan simbolni pomen, kot lokalna posebnost pa so gotovo zanimive tudi
za vinski turizem.
Količina pridelanega vina v Slovenski Istri iz leta v leto niha, na ob-
seg letnega pridelka pa vplivajo predvsem vremenske razmere. V pov-
prečju (obdobje 2001–2010) se v obravnavanem okolišu pridela okrog
6 mio litrov vina (letnik 2014 je bil zaradi moče slabši). Okrog 70 %
vsega prijavljenega vina je ocenjenega kot kakovostno ZGP, 20 % kot
vrhunsko ZGP, le 10 % pa je namiznega vina (Klenar 2012). Približ-
no 60 % je rdečega, 40 % pa belega vina (preglednica 12). Zaradi pove-
čanega povpraševanja po malvaziji v zadnjih letih se razmerje postopo-
ma izenačuje.
