Page 105 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 105
Vinorodni okoliš (vinska regija) Slovenska Istra 105
(oziroma celo »vrata Mediterana«), opisuje polna, bogata, strukturna
vina, značilna za takšne podnebne razmere. Na prelomu tisočletja so bila
svetovni trend torej bogata, polna rdeča vina, na drugi strani pa so bili zu-
nanji trgi zasičeni s ponudbo svetovno razširjenih okusov chardonnaya
in cabernet sauvignona, kar naj bi potrošnike usmerilo tudi k iskanju in
vrednotenju drugačnih, lokalnih, tipičnih, tradicionalnih ali avtohtonih
vin. Takšna vina (refošk, malvazija, muškat) pa so v koprskem okolišu bila
in ostala nosilna v vinogradniško-vinarski proizvodnji. V drugi polovici
90. let 20. stoletja je celoten vinorodni okoliš zaradi spleta ugodnih okoli-
ščin in izrednega povpraševanja po refošku ter višjih, konjunkturnih ce-
nah doživel preporod in velik napredek (Ferletič 2000a).
Posledično so se zaradi poslovnih priložnosti pojavili novi refoški (iz
Brd, z Goriškega, z Vipavskega in celo iz Makedonije), ki nikakor »niso
primerljivi s pravim, s koprskim refoškom« (Ferletič 2000a, 36). Enako
je veljalo za velike količine odprtega vina brez porekla in brez ustrezne
kakovosti, ki se je prodajalo pod imenom refošk. Verjetno bi bil takrat
najprimernejši čas za ustrezen postopek, s katerim bi zaščitili tradicional-
no poreklo, originalno kakovost in značilnosti, ki jih lahko ima le refošk
iz koprskega vinorodnega okoliša (Ferletič 2000).
Od koprskega nazaj k vinorodnemu okolišu Slovenska Istra4
Novi (zadnji) Zakon o vinu (2006) je, kot že v tretjem poglavju omenje-
no, prinesel nekaj sprememb v obsegu (združitev prejšnjih štajerskih vi-
norodnih okolišev v enoviti vinorodni okoliš Štajerska Slovenija) in poi-
menovanju vinorodnih okolišev. Koprski vinorodni okoliš se tako od leta
2006 imenuje Slovenska Istra.
Zakaj ponovno Slovenska Istra? Tako Brajnik (2015) kot Klenar
(2015) sta izpostavila splošni konsenz odločevalcev pri preimenovanju vi-
norodnega okoliša, »ki ne more biti samo koprski.« Zavedali so se torej
pomembnosti uravnoteženja med obalnimi mesti in hkrati želeli pouda-
riti pomen podeželskega (kmetijskega) zaledja, kjer vinska trta tudi pre-
vladujoče uspeva. Klenar (2015) posebej poudari tudi dejstvo, da je Koper
»samo kraj«, (Slovenska) Istra pa »pokrajina s precej večjo razpoznav-
nostjo« in s tem tudi trženjsko-marketinškim potencialom. Brajnik je
glede usklajevanj pri določanju zunanje meje okoliša in notranjih meja
podokolišev, vinorodnega ožjega okoliša ter vinorodnih leg in krajev pov-
4 Podpoglavje je v celoti povzeto po Borisu Koruzi (2006). Dopolnjeno je s pogovorom z Jankom
Brajnikom s Kmetijsko svetovalno službo Koper, KGZ Nova Gorica, in z Iztokom Klenarjem
(posest Klenar), nekdanjim glavnim enologom in članom uprave Vinakoper, ki sta bila oba v stro-
kovni ekipi, ko so se začrtovale zunanje in notranje meje vinorodnega okoliša Slovenska Istra.
(oziroma celo »vrata Mediterana«), opisuje polna, bogata, strukturna
vina, značilna za takšne podnebne razmere. Na prelomu tisočletja so bila
svetovni trend torej bogata, polna rdeča vina, na drugi strani pa so bili zu-
nanji trgi zasičeni s ponudbo svetovno razširjenih okusov chardonnaya
in cabernet sauvignona, kar naj bi potrošnike usmerilo tudi k iskanju in
vrednotenju drugačnih, lokalnih, tipičnih, tradicionalnih ali avtohtonih
vin. Takšna vina (refošk, malvazija, muškat) pa so v koprskem okolišu bila
in ostala nosilna v vinogradniško-vinarski proizvodnji. V drugi polovici
90. let 20. stoletja je celoten vinorodni okoliš zaradi spleta ugodnih okoli-
ščin in izrednega povpraševanja po refošku ter višjih, konjunkturnih ce-
nah doživel preporod in velik napredek (Ferletič 2000a).
Posledično so se zaradi poslovnih priložnosti pojavili novi refoški (iz
Brd, z Goriškega, z Vipavskega in celo iz Makedonije), ki nikakor »niso
primerljivi s pravim, s koprskim refoškom« (Ferletič 2000a, 36). Enako
je veljalo za velike količine odprtega vina brez porekla in brez ustrezne
kakovosti, ki se je prodajalo pod imenom refošk. Verjetno bi bil takrat
najprimernejši čas za ustrezen postopek, s katerim bi zaščitili tradicional-
no poreklo, originalno kakovost in značilnosti, ki jih lahko ima le refošk
iz koprskega vinorodnega okoliša (Ferletič 2000).
Od koprskega nazaj k vinorodnemu okolišu Slovenska Istra4
Novi (zadnji) Zakon o vinu (2006) je, kot že v tretjem poglavju omenje-
no, prinesel nekaj sprememb v obsegu (združitev prejšnjih štajerskih vi-
norodnih okolišev v enoviti vinorodni okoliš Štajerska Slovenija) in poi-
menovanju vinorodnih okolišev. Koprski vinorodni okoliš se tako od leta
2006 imenuje Slovenska Istra.
Zakaj ponovno Slovenska Istra? Tako Brajnik (2015) kot Klenar
(2015) sta izpostavila splošni konsenz odločevalcev pri preimenovanju vi-
norodnega okoliša, »ki ne more biti samo koprski.« Zavedali so se torej
pomembnosti uravnoteženja med obalnimi mesti in hkrati želeli pouda-
riti pomen podeželskega (kmetijskega) zaledja, kjer vinska trta tudi pre-
vladujoče uspeva. Klenar (2015) posebej poudari tudi dejstvo, da je Koper
»samo kraj«, (Slovenska) Istra pa »pokrajina s precej večjo razpoznav-
nostjo« in s tem tudi trženjsko-marketinškim potencialom. Brajnik je
glede usklajevanj pri določanju zunanje meje okoliša in notranjih meja
podokolišev, vinorodnega ožjega okoliša ter vinorodnih leg in krajev pov-
4 Podpoglavje je v celoti povzeto po Borisu Koruzi (2006). Dopolnjeno je s pogovorom z Jankom
Brajnikom s Kmetijsko svetovalno službo Koper, KGZ Nova Gorica, in z Iztokom Klenarjem
(posest Klenar), nekdanjim glavnim enologom in članom uprave Vinakoper, ki sta bila oba v stro-
kovni ekipi, ko so se začrtovale zunanje in notranje meje vinorodnega okoliša Slovenska Istra.
