Page 104 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 104
Vinski turizem z geografskim poreklom
delitev z izdelavo »Pravilnika o rajonizaciji« iz leta 1974 opustili (Koru-
za 2006).
Po Klenarju (1994) je poglavitni razlog delitve takratnega vinorodne-
ga okoliša na obalni in notranji del predvsem v podnebnih razlikah, med-
tem ko so pedološki pogoji v pokrajini precej bolj izenačeni zaradi izra-
zito prevladujočega fliša. Razgiban mikrorelief na flišu po drugi strani
ustvarja mikrolokacije s posebnimi pedološkimi razmerami (npr. močan
vpliv erozije na strmih pobočjih), kar je bilo pri regionalizaciji (rajoniza-
ciji) navsezadnje tudi treba upoštevati.
Prvi slovenski Zakon o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina
(Ur. list SRS, št. 16-140/74 po Koruza 2006, 14) je stopil v veljavo leta
1974 in je bil podlaga za nove pravilnike o rajonizaciji. Privedel je do no-
vih delitev na vinorodne rajone in okoliše. Takrat imenovani Primorski
104 vinorodni rajon je poleg Briškega, Vipavskega in Kraškega vključeval tudi
Koprski vinorodni okoliš (do tedaj Vinorodni okoliš slovenska Istra). Po-
imenovanje Koprski vinorodni okoliš (ali Vinorodni okoliš Koper) se je
ohranilo tudi po sprejetju novega Zakona o vinu in drugih proizvodih iz
grozdja in vina leta 1997 (Koruza 2006).
Trsni ali sortni izbor vinske trte je bil po posameznih vinorodnih
okoliših večkrat dopolnjen. Leta 1987 je za naslednjih dvajset let stopil v
veljavo »Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o rajoniza-
ciji vinogradniškega območja Republike Slovenije, o sortah vinske trte,
ki se smejo saditi in o območjih za pridelavo kakovostnih vin« (Ur. list
SRS, št. 48/87 po Koruza 2006, 15), ki je za Koprski vinorodni okoliš do-
ločil naslednje priporočene sorte: malvazijo, beli pinot, chardonnay, re-
fošk, merlot, cabernet sauvignon in cabernet franc. Dovoljene sorte pa so
bile od takrat še: rumeni muškat, sivi pinot, prosecco, maločrn in modri
pinot (Vršič in Lešnik 2005).
Slavica Šikovec (1996) tedanji vinorodni okoliš Koper opiše kot ob-
močje, ki obsega vinogradniške površine hribovitih predelov celotne slo-
venske jadranske obale (od italijanske meje na severu ob železnici Seža-
na–Pulj do meje s Hrvaško). Zaradi podnebnih razmer in razmeroma
visokih srednjih dnevnih temperatur je to po njenem mnenju najkakovo-
stnejše območje v Sloveniji za pridelavo rdečih vin: »/C/abernet sauvig-
non, merlot, refošk se oblikujejo v enkratno harmonično celoto z nepou-
darjeno kislino in žametasto mehkobo, ki imata nekoliko višje ekstraktne
snovi, ki se lepo vkomponirajo v razmeroma visok naravni alkohol.« (Ši-
kovec 1996, 191)
Tudi Ferletič (2000a), ki za koprski vinorodni okoliš meni, da je lah-
ko poleg Goriških brd edini upravičen do uporabe oznake mediteranski
delitev z izdelavo »Pravilnika o rajonizaciji« iz leta 1974 opustili (Koru-
za 2006).
Po Klenarju (1994) je poglavitni razlog delitve takratnega vinorodne-
ga okoliša na obalni in notranji del predvsem v podnebnih razlikah, med-
tem ko so pedološki pogoji v pokrajini precej bolj izenačeni zaradi izra-
zito prevladujočega fliša. Razgiban mikrorelief na flišu po drugi strani
ustvarja mikrolokacije s posebnimi pedološkimi razmerami (npr. močan
vpliv erozije na strmih pobočjih), kar je bilo pri regionalizaciji (rajoniza-
ciji) navsezadnje tudi treba upoštevati.
Prvi slovenski Zakon o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina
(Ur. list SRS, št. 16-140/74 po Koruza 2006, 14) je stopil v veljavo leta
1974 in je bil podlaga za nove pravilnike o rajonizaciji. Privedel je do no-
vih delitev na vinorodne rajone in okoliše. Takrat imenovani Primorski
104 vinorodni rajon je poleg Briškega, Vipavskega in Kraškega vključeval tudi
Koprski vinorodni okoliš (do tedaj Vinorodni okoliš slovenska Istra). Po-
imenovanje Koprski vinorodni okoliš (ali Vinorodni okoliš Koper) se je
ohranilo tudi po sprejetju novega Zakona o vinu in drugih proizvodih iz
grozdja in vina leta 1997 (Koruza 2006).
Trsni ali sortni izbor vinske trte je bil po posameznih vinorodnih
okoliših večkrat dopolnjen. Leta 1987 je za naslednjih dvajset let stopil v
veljavo »Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o rajoniza-
ciji vinogradniškega območja Republike Slovenije, o sortah vinske trte,
ki se smejo saditi in o območjih za pridelavo kakovostnih vin« (Ur. list
SRS, št. 48/87 po Koruza 2006, 15), ki je za Koprski vinorodni okoliš do-
ločil naslednje priporočene sorte: malvazijo, beli pinot, chardonnay, re-
fošk, merlot, cabernet sauvignon in cabernet franc. Dovoljene sorte pa so
bile od takrat še: rumeni muškat, sivi pinot, prosecco, maločrn in modri
pinot (Vršič in Lešnik 2005).
Slavica Šikovec (1996) tedanji vinorodni okoliš Koper opiše kot ob-
močje, ki obsega vinogradniške površine hribovitih predelov celotne slo-
venske jadranske obale (od italijanske meje na severu ob železnici Seža-
na–Pulj do meje s Hrvaško). Zaradi podnebnih razmer in razmeroma
visokih srednjih dnevnih temperatur je to po njenem mnenju najkakovo-
stnejše območje v Sloveniji za pridelavo rdečih vin: »/C/abernet sauvig-
non, merlot, refošk se oblikujejo v enkratno harmonično celoto z nepou-
darjeno kislino in žametasto mehkobo, ki imata nekoliko višje ekstraktne
snovi, ki se lepo vkomponirajo v razmeroma visok naravni alkohol.« (Ši-
kovec 1996, 191)
Tudi Ferletič (2000a), ki za koprski vinorodni okoliš meni, da je lah-
ko poleg Goriških brd edini upravičen do uporabe oznake mediteranski
