Page 117 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 117
Vinskoturistična regija
Slovenska Istra
Turizem na območju današnje Slovenske Istre ima že dolgoletno tradici-
jo.1 Če se omejimo na razvoj turizma po drugi svetovni vojni, torej po uki-
nitvi Svobodnega tržaškega ozemlja in razrešitvi vprašanja meje med te-
danjo Jugoslavijo ter Italijo, lahko povzamemo, da so bili letoviški gostje v
prvih letih v glavnem domači obiskovalci. Po obnovi in velikih vlaganjih
(predvsem v novo podobo Portoroža) pa so intenzivneje začeli privabljati
tudi turiste iz tujine. Razvila so se nova turistična naselja, kot npr. Adria
Ankaran, Belveder, Bernardin, Simonov zaliv, Strunjan in Žusterna, ki so
predstavljala infrastrukturo za takrat aktualni množični turizem, pred-
vsem kopališki in povečini mednarodni. Vrhunec množičnega turizma
nastopi v 80. letih prejšnjega stoletja, ko je kraje obalnega pasu Slovenske
Istre letno obiskalo tudi preko 400 tisoč turistov, zlasti iz Italije, Nemči-
je in Avstrije. Na trgu je delovalo vse več posrednikov turističnih stori-
tev, ki so pod enotno blagovno znamko promovirali in tržili tedaj že do-
kaj uveljavljeno turistično regijo. Razpad Jugoslavije in bližnja vojna vihra
sta močno zaznamovala prvo polovico 90. let 20. stoletja, saj je prišlo do
velikega upada turističnega obiska. To se je v naslednjih letih poznalo na
nepovezani ponudbi in slabši prepoznavnosti Slovenske Istre kot turistič-
ne destinacije, zato je bilo precej sredstev vloženih v oglaševanje. Začetek
tega stoletja je prinesel konsolidacijo in razvoj nove turistične ponudbe
ter storitev, začelo se je obdobje pretežno individualnega turizma z obi-
skovalci iz vsega sveta (Planinc in Nemec Rudež 2011).
1 O zgodovinskem razvoju turizma v Istri je napisane precej literature. Za primerjavo glej: Bre-
zovec, Sedmak in Vodeb 2007; Jurinčič idr. 2011; Šuligoj 2015; in drugi.
Slovenska Istra
Turizem na območju današnje Slovenske Istre ima že dolgoletno tradici-
jo.1 Če se omejimo na razvoj turizma po drugi svetovni vojni, torej po uki-
nitvi Svobodnega tržaškega ozemlja in razrešitvi vprašanja meje med te-
danjo Jugoslavijo ter Italijo, lahko povzamemo, da so bili letoviški gostje v
prvih letih v glavnem domači obiskovalci. Po obnovi in velikih vlaganjih
(predvsem v novo podobo Portoroža) pa so intenzivneje začeli privabljati
tudi turiste iz tujine. Razvila so se nova turistična naselja, kot npr. Adria
Ankaran, Belveder, Bernardin, Simonov zaliv, Strunjan in Žusterna, ki so
predstavljala infrastrukturo za takrat aktualni množični turizem, pred-
vsem kopališki in povečini mednarodni. Vrhunec množičnega turizma
nastopi v 80. letih prejšnjega stoletja, ko je kraje obalnega pasu Slovenske
Istre letno obiskalo tudi preko 400 tisoč turistov, zlasti iz Italije, Nemči-
je in Avstrije. Na trgu je delovalo vse več posrednikov turističnih stori-
tev, ki so pod enotno blagovno znamko promovirali in tržili tedaj že do-
kaj uveljavljeno turistično regijo. Razpad Jugoslavije in bližnja vojna vihra
sta močno zaznamovala prvo polovico 90. let 20. stoletja, saj je prišlo do
velikega upada turističnega obiska. To se je v naslednjih letih poznalo na
nepovezani ponudbi in slabši prepoznavnosti Slovenske Istre kot turistič-
ne destinacije, zato je bilo precej sredstev vloženih v oglaševanje. Začetek
tega stoletja je prinesel konsolidacijo in razvoj nove turistične ponudbe
ter storitev, začelo se je obdobje pretežno individualnega turizma z obi-
skovalci iz vsega sveta (Planinc in Nemec Rudež 2011).
1 O zgodovinskem razvoju turizma v Istri je napisane precej literature. Za primerjavo glej: Bre-
zovec, Sedmak in Vodeb 2007; Jurinčič idr. 2011; Šuligoj 2015; in drugi.
