Page 122 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 122
Vinski turizem z geografskim poreklom
Menimo, da lahko pomembno vlogo v tem procesu odigra tudi vin-
ski turizem. Ta naj bi temeljil na značilnih elementih vinogradniško-vi-
narske pokrajine, torej na vinogradih (s pogledom na morje), na tipičnih
istrskih ali tudi modernih vinskih kleteh in z njimi povezano infrastruk-
turo, na prepoznavnih in posebnih vinih (tudi tistih iz starih sort), na
dobro ohranjeni naravni pokrajini, na posebnostih lokalnega prebivalstva
in njegove interakcije z obiskovalci ter na kulturni dediščini (arhitektu-
ra strnjenih istrskih vasic, tipične zgradbe, posebni artefakti in drugo).
Konferenca delfi: identifikacija elementov (značilnosti) Slovenske
Istre, ključnih za razvoj vinskega turizma
Kateri so torej tisti elementi oziroma značilnosti vinorodnega okoliša/tu-
ristične destinacije ali vinskoturistične regije, ki so ključni za razvoj vin-
122 skega turizma v Slovenski Istri? Vprašanje se zdi relativno enostavno, ven-
dar po našem mnenju ni in zahteva širšo obravnavo med strokovnjaki ali
poklicanimi izvedenci. V tem smislu je zelo primerna tehnika pridobiva-
nja informacij metoda delfi ali tudi konferenca delfi. Linstone in Turoff
(2002, 3) delfi definirata kot »metodo, s pomočjo katere strukturiramo
skupinski komunikacijski proces, ki je tako učinkovit, da omogoča sku-
pini posameznikov kot celoti reševati kompleksen problem.« Metoda to-
rej temelji na zaupanju v znanje in sposobnost osebe, ki je strokovnjak ozi-
roma izvedenec za določeno tematiko oziroma raziskovalni problem. V
principu gre za metodo, ki je kombinacija kvalitativnega in kvantitativ-
nega procesa in ki pomaga pridobivati, uskladiti in poenotiti skupne oce-
ne ali mnenja na način, da izpostavlja podobnosti in razlike med mnenji
strokovnjakov v posameznih skupinah. Ti odgovarjajo na vprašanja vsak
zase, zagotovljena je anonimnost. Kljub raznolikosti mnenj ljudi je me-
toda zelo zanesljiva, čeprav ni neposrednega stika izvajalca z izvedenci in
prav tako ne med sodelujočimi. Pri iskanju izvedencev ni potrebno stati-
stično vzorčenje, bolj je pomemben njegov profil, število sodelujočih pa je
odvisno od potrebe in včasih tudi finančnih zmožnosti izvajalca (pa tudi
razpoložljivega časa). Postopek konference delfi traja tako dolgo, dokler
sodelujoči strokovnjaki ne dosežejo konsenza oziroma približno enotne-
ga, usklajenega mnenja, vendar običajno trije krogi zadoščajo (Urbanc,
Perko in Petek 2008, 144–145).
S pomočjo metode delfi smo torej identificirati ključne elemente vin-
skoturistične regije Slovenska Istra in poiskali operativni konsenz za ra-
zvoj in promocijo vinskega turizma na obravnavanem območju. K sode-
lovanju pri raziskavi so bili povabljeni strokovnjaki oziroma izvedenci za
vino (agronomi enologi, vinogradniki in vinarji, vinski trgovci in sveto-
Menimo, da lahko pomembno vlogo v tem procesu odigra tudi vin-
ski turizem. Ta naj bi temeljil na značilnih elementih vinogradniško-vi-
narske pokrajine, torej na vinogradih (s pogledom na morje), na tipičnih
istrskih ali tudi modernih vinskih kleteh in z njimi povezano infrastruk-
turo, na prepoznavnih in posebnih vinih (tudi tistih iz starih sort), na
dobro ohranjeni naravni pokrajini, na posebnostih lokalnega prebivalstva
in njegove interakcije z obiskovalci ter na kulturni dediščini (arhitektu-
ra strnjenih istrskih vasic, tipične zgradbe, posebni artefakti in drugo).
Konferenca delfi: identifikacija elementov (značilnosti) Slovenske
Istre, ključnih za razvoj vinskega turizma
Kateri so torej tisti elementi oziroma značilnosti vinorodnega okoliša/tu-
ristične destinacije ali vinskoturistične regije, ki so ključni za razvoj vin-
122 skega turizma v Slovenski Istri? Vprašanje se zdi relativno enostavno, ven-
dar po našem mnenju ni in zahteva širšo obravnavo med strokovnjaki ali
poklicanimi izvedenci. V tem smislu je zelo primerna tehnika pridobiva-
nja informacij metoda delfi ali tudi konferenca delfi. Linstone in Turoff
(2002, 3) delfi definirata kot »metodo, s pomočjo katere strukturiramo
skupinski komunikacijski proces, ki je tako učinkovit, da omogoča sku-
pini posameznikov kot celoti reševati kompleksen problem.« Metoda to-
rej temelji na zaupanju v znanje in sposobnost osebe, ki je strokovnjak ozi-
roma izvedenec za določeno tematiko oziroma raziskovalni problem. V
principu gre za metodo, ki je kombinacija kvalitativnega in kvantitativ-
nega procesa in ki pomaga pridobivati, uskladiti in poenotiti skupne oce-
ne ali mnenja na način, da izpostavlja podobnosti in razlike med mnenji
strokovnjakov v posameznih skupinah. Ti odgovarjajo na vprašanja vsak
zase, zagotovljena je anonimnost. Kljub raznolikosti mnenj ljudi je me-
toda zelo zanesljiva, čeprav ni neposrednega stika izvajalca z izvedenci in
prav tako ne med sodelujočimi. Pri iskanju izvedencev ni potrebno stati-
stično vzorčenje, bolj je pomemben njegov profil, število sodelujočih pa je
odvisno od potrebe in včasih tudi finančnih zmožnosti izvajalca (pa tudi
razpoložljivega časa). Postopek konference delfi traja tako dolgo, dokler
sodelujoči strokovnjaki ne dosežejo konsenza oziroma približno enotne-
ga, usklajenega mnenja, vendar običajno trije krogi zadoščajo (Urbanc,
Perko in Petek 2008, 144–145).
S pomočjo metode delfi smo torej identificirati ključne elemente vin-
skoturistične regije Slovenska Istra in poiskali operativni konsenz za ra-
zvoj in promocijo vinskega turizma na obravnavanem območju. K sode-
lovanju pri raziskavi so bili povabljeni strokovnjaki oziroma izvedenci za
vino (agronomi enologi, vinogradniki in vinarji, vinski trgovci in sveto-
