Page 118 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 118
Vinski turizem z geografskim poreklom
Povojni turistični razvoj v Slovenski Istri lahko torej razdelimo na tri
obdobja (Jurinčič 2009 po Primožič 2014, 34):
1. obdobje ekstenzivnega razvoja (1970–1985),
2. obdobje zrelosti (1986–1990),
3. obdobje prenove in prestrukturiranja (1991–2003).
Temu bi lahko dodali še četrto obdobje od leta 2004 dalje, torej po
vstopu Slovenije v EU, ko se odprejo nove možnosti za Slovensko Istro na
skupnem turističnem trgu. Ta se je še dodatno razširil leta 2013 po vsto-
pu sosede Hrvaške v EU.
Analiza izbranih kazalnikov turističnega prometa v Slovenski Istri
Turizem v Slovenski Istri je nedvomno ena pomembnejših gospodarskih
118 panog. Poleg tradicionalnih oblik trojnega S-turizma (morje, sonce in pe-
sek/plaža) so se razvile tudi druge morske in obmorske aktivnosti (npr. ja-
dranje, surfanje in veslanje, zdravilišča in wellness ponudba) pa tudi po-
hodništvo, kolesarjenje, prosto plezalstvo in konjeništvo s turizmom na
kmetijah, torej tudi s poudarkom na razvoju turizma v zaledju, ki pa je še
vedno nekoliko počasen (Jurinčič idr. 2011). Obiskovalci v Slovensko Is-
tro prihajajo pretežno z namenom oddiha in rekreacije, pri čemer se kot
prednosti kažejo ugodna geostrateška lega, lahka dostopnost, pestra vin-
ska in kulinarična ponudba, ohranjenost naravnih privlačnosti, zanimi-
va in bogata večkulturna ter zgodovinska dediščina, skupna preteklost
in zgoraj omenjena združenost v prostoru EU, k čemur avtorji dodaja-
jo tudi drugačnost – vpliv mediteranskosti in eksotičnost v primerjavi z
drugimi domačimi regijami (Brezovec, Sedmak in Vodeb 2007 po Jurin-
čič idr. 2011).
Cigale (2012) izpostavlja dejstvo, da je Slovenska Istra turistično naj-
bolj obiskano območje v Sloveniji, kar je lahko tudi precej pomemben de-
javnik okoljskih in družbenih vplivov. Vendar je hkrati tudi mnenja, da
ne bi mogli govoriti o pravem množičnem turizmu, kakršnemu smo lah-
ko priča v številnih (tudi bližnjih) sredozemskih pokrajinah. Kljub znat-
nim pritiskom na priobalni pas, ki niso povezani samo s turizmom (po-
selitvenim, prometnim, pristaniškim itd.), se je ohranila dokaj visoka
stopnja kakovosti okolja, tudi zavarovana območja, kar nedvomno pred-
stavlja pomemben razvojni potencial (Cigale 2012, 235). S tem je pove-
zan razvoj ekoturizma, katerega možnosti udejanjanja v Slovenski Istri
je v svojem diplomskem delu zelo dobro raziskala Tina Primožič (2014).
Cigale (2012) v svojem prispevku zelo nazorno prikaže za slovenske
razmere nadpovprečni pomen turizma na obravnavanem območju, kar
Povojni turistični razvoj v Slovenski Istri lahko torej razdelimo na tri
obdobja (Jurinčič 2009 po Primožič 2014, 34):
1. obdobje ekstenzivnega razvoja (1970–1985),
2. obdobje zrelosti (1986–1990),
3. obdobje prenove in prestrukturiranja (1991–2003).
Temu bi lahko dodali še četrto obdobje od leta 2004 dalje, torej po
vstopu Slovenije v EU, ko se odprejo nove možnosti za Slovensko Istro na
skupnem turističnem trgu. Ta se je še dodatno razširil leta 2013 po vsto-
pu sosede Hrvaške v EU.
Analiza izbranih kazalnikov turističnega prometa v Slovenski Istri
Turizem v Slovenski Istri je nedvomno ena pomembnejših gospodarskih
118 panog. Poleg tradicionalnih oblik trojnega S-turizma (morje, sonce in pe-
sek/plaža) so se razvile tudi druge morske in obmorske aktivnosti (npr. ja-
dranje, surfanje in veslanje, zdravilišča in wellness ponudba) pa tudi po-
hodništvo, kolesarjenje, prosto plezalstvo in konjeništvo s turizmom na
kmetijah, torej tudi s poudarkom na razvoju turizma v zaledju, ki pa je še
vedno nekoliko počasen (Jurinčič idr. 2011). Obiskovalci v Slovensko Is-
tro prihajajo pretežno z namenom oddiha in rekreacije, pri čemer se kot
prednosti kažejo ugodna geostrateška lega, lahka dostopnost, pestra vin-
ska in kulinarična ponudba, ohranjenost naravnih privlačnosti, zanimi-
va in bogata večkulturna ter zgodovinska dediščina, skupna preteklost
in zgoraj omenjena združenost v prostoru EU, k čemur avtorji dodaja-
jo tudi drugačnost – vpliv mediteranskosti in eksotičnost v primerjavi z
drugimi domačimi regijami (Brezovec, Sedmak in Vodeb 2007 po Jurin-
čič idr. 2011).
Cigale (2012) izpostavlja dejstvo, da je Slovenska Istra turistično naj-
bolj obiskano območje v Sloveniji, kar je lahko tudi precej pomemben de-
javnik okoljskih in družbenih vplivov. Vendar je hkrati tudi mnenja, da
ne bi mogli govoriti o pravem množičnem turizmu, kakršnemu smo lah-
ko priča v številnih (tudi bližnjih) sredozemskih pokrajinah. Kljub znat-
nim pritiskom na priobalni pas, ki niso povezani samo s turizmom (po-
selitvenim, prometnim, pristaniškim itd.), se je ohranila dokaj visoka
stopnja kakovosti okolja, tudi zavarovana območja, kar nedvomno pred-
stavlja pomemben razvojni potencial (Cigale 2012, 235). S tem je pove-
zan razvoj ekoturizma, katerega možnosti udejanjanja v Slovenski Istri
je v svojem diplomskem delu zelo dobro raziskala Tina Primožič (2014).
Cigale (2012) v svojem prispevku zelo nazorno prikaže za slovenske
razmere nadpovprečni pomen turizma na obravnavanem območju, kar
