Page 121 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 121
Vinskoturistična regija Slovenska Istra 121
navanih občinah predstavljajo slovenski turisti najmočnejšo nacionalno
skupino turistov (v Izoli je bil leta 2014 delež domačih turistov celo nad
50 %). Sledijo turisti iz Italije (16,1 % vseh turistov v Slovenski Istri), Av-
strije (12,4 %), Nemčije (6,6 %), Madžarske (2,4 %), Ruske federacije (2,3
%), Češke republike (1,6 %) itd. Razen turistov iz Rusije, ki so že tradicio-
nalni gosti Portoroža (precej manj jih obišče Izolo in Koper), je delež tu-
ristov iz večine drugih, bolj oddaljenih držav precej manjši od državnega
povprečja (SURS 2016a).
Poleg omenjenih značilnosti, ki jih lahko razberemo in analiziramo s
pomočjo dosegljivih podatkov uradne statistike, moramo opozoriti še na
nekaj posebnosti obravnavanega območja. Slovenska Istra predstavlja le
1,9 % površine Slovenije, je pa bistveno gosteje poseljena od slovenskega
povprečja. K temu seveda prispeva tudi občasno povečan turistični obisk,
zlasti julija in avgusta, pri čemer je treba upoštevati še enodnevne obisko-
valce (izletnike), tranzitne in neregistrirane turiste (Cigale 2012). Upo-
števati moramo tudi nezanemarljiv vpliv številnih počitniških bivališč.
Njihov vpliv se poleg dodatnega demografskega pritiska v turistični sezo-
ni kaže še v nekaterih pomembnih vprašanjih, kot so nenačrtovana in ne-
legalna gradnja oziroma črne gradnje, neurejen priklop na kanalizacijsko
omrežje, neupoštevanje tradicionalnih arhitekturnih vzorcev, gradnja na
kmetijskih zemljiščih, vpliv na družbeno-kulturna razmerja med doma-
čini in lastniki počitniških bivališč ter drugo (Koderman 2014, 134).
Problem, ki smo ga že poudarili, je izrazita osredotočenost turistič-
nega obiska na obalni oziroma obmorski pas, ki je že tako podvržen šte-
vilnim drugim tudi že omenjenim pritiskom. Zaledje Slovenske Istre je z
vidika razvoja turizma še vedno zelo zapostavljeno in predstavlja prostor
tranzita ali kvečjemu enodnevnih izletov (npr. turisti z ladij za križarje-
nje v Padni in še nekaterih vasicah). Število registriranih turističnih kme-
tij z nastanitvijo sicer postopoma narašča, a jih je bilo v letu 2014 še ved-
no zgolj 10 (s skupno 23 sobami in 80 ležišči) (SURS 2016a). Na podeželje
gotovo odpade še nekaj gostišč, zasebnih sob in apartmajev ter drugih
prenočišč, a je njihov skupni delež v primerjavi s ponudbo v obalnih kra-
jih zanemarljiv. Strateški pristopi pri iskanju trajnostnih zelenih rešitev
so predvsem všečno zapisani na papirju, v praksi pa se udejanjajo prepo-
časi. Veseli pa, da so razmišljanja nekaterih bolj angažiranih posamezni-
kov in nevladnih organizacij (istrski podeželski parlament) pri oblikova-
nju vizije razvoja podeželja in spodbujanju lokalnih akterjev za realizacijo
konkretnih idej in projektov že obrodila sadove (Rodela in Podmenik
2015).
navanih občinah predstavljajo slovenski turisti najmočnejšo nacionalno
skupino turistov (v Izoli je bil leta 2014 delež domačih turistov celo nad
50 %). Sledijo turisti iz Italije (16,1 % vseh turistov v Slovenski Istri), Av-
strije (12,4 %), Nemčije (6,6 %), Madžarske (2,4 %), Ruske federacije (2,3
%), Češke republike (1,6 %) itd. Razen turistov iz Rusije, ki so že tradicio-
nalni gosti Portoroža (precej manj jih obišče Izolo in Koper), je delež tu-
ristov iz večine drugih, bolj oddaljenih držav precej manjši od državnega
povprečja (SURS 2016a).
Poleg omenjenih značilnosti, ki jih lahko razberemo in analiziramo s
pomočjo dosegljivih podatkov uradne statistike, moramo opozoriti še na
nekaj posebnosti obravnavanega območja. Slovenska Istra predstavlja le
1,9 % površine Slovenije, je pa bistveno gosteje poseljena od slovenskega
povprečja. K temu seveda prispeva tudi občasno povečan turistični obisk,
zlasti julija in avgusta, pri čemer je treba upoštevati še enodnevne obisko-
valce (izletnike), tranzitne in neregistrirane turiste (Cigale 2012). Upo-
števati moramo tudi nezanemarljiv vpliv številnih počitniških bivališč.
Njihov vpliv se poleg dodatnega demografskega pritiska v turistični sezo-
ni kaže še v nekaterih pomembnih vprašanjih, kot so nenačrtovana in ne-
legalna gradnja oziroma črne gradnje, neurejen priklop na kanalizacijsko
omrežje, neupoštevanje tradicionalnih arhitekturnih vzorcev, gradnja na
kmetijskih zemljiščih, vpliv na družbeno-kulturna razmerja med doma-
čini in lastniki počitniških bivališč ter drugo (Koderman 2014, 134).
Problem, ki smo ga že poudarili, je izrazita osredotočenost turistič-
nega obiska na obalni oziroma obmorski pas, ki je že tako podvržen šte-
vilnim drugim tudi že omenjenim pritiskom. Zaledje Slovenske Istre je z
vidika razvoja turizma še vedno zelo zapostavljeno in predstavlja prostor
tranzita ali kvečjemu enodnevnih izletov (npr. turisti z ladij za križarje-
nje v Padni in še nekaterih vasicah). Število registriranih turističnih kme-
tij z nastanitvijo sicer postopoma narašča, a jih je bilo v letu 2014 še ved-
no zgolj 10 (s skupno 23 sobami in 80 ležišči) (SURS 2016a). Na podeželje
gotovo odpade še nekaj gostišč, zasebnih sob in apartmajev ter drugih
prenočišč, a je njihov skupni delež v primerjavi s ponudbo v obalnih kra-
jih zanemarljiv. Strateški pristopi pri iskanju trajnostnih zelenih rešitev
so predvsem všečno zapisani na papirju, v praksi pa se udejanjajo prepo-
časi. Veseli pa, da so razmišljanja nekaterih bolj angažiranih posamezni-
kov in nevladnih organizacij (istrski podeželski parlament) pri oblikova-
nju vizije razvoja podeželja in spodbujanju lokalnih akterjev za realizacijo
konkretnih idej in projektov že obrodila sadove (Rodela in Podmenik
2015).
