Page 123 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 123
Vinskoturistična regija Slovenska Istra 123
valci) ter strokovnjaki za gostinstvo, hotelirstvo in turizem (lastniki re-
stavracij, sommelierji, hotelirji, predstavniki turističnih podjetij ter na-
črtovalci razvoja turizma) v vseh štirih občinah Slovenske Istre. Povabili
smo tudi nekatere eksperte izven regije, ki se na vinskoturistične razmere
v Slovenski Istri zelo dobro spoznajo.
Konferenca delfi je bila izvedena na daljavo, interaktivno in anoni-
mno. S prošnjo za sodelovanje smo se obrnili na točno 100 izvedencev
različnih profilov, pri čemer je polovica ustrezala skupnemu profilu vin-
skih strokovnjakov (VS), polovica pa profilu turistično-gostinskih stro-
kovnjakov (TGS). Kljub vrhuncu turistične sezone je bil odziv v 1. kro-
gu zelo dober, res pa se je predvideni rok odgovora za nekaj dni zamaknil.
V sodelovanje je s povratnim odgovorom na prvo vprašanje privolilo kar
41 izvedencev. Odziv vinskega sektorja je štel 21 udeležencev, odziv go-
stinsko-hotelirsko-turističnega sektorja pa 20 udeležencev. V metodolo-
škem pogledu oziroma po priporočilih za izvajanje konference delfi naj bi
idealna udeležba znašala med 10 in 20 sodelujočih (Rothwell in Kazanas
1997 po Duran 2012), zato smo lahko nadaljevali z izvajanjem dveh vzpo-
rednih konferenc delfi (ločena za VS in za TGS), pri čemer je možna pri-
merjava med obema.
Konferenca delfi je potekala v treh krogih:
1. V 1. krogu so bili vsi sodelujoči poznavalci naprošeni za mne-
nje oziroma navedbo konkretnih predlogov (elementov oziroma
značilnostiSlovenske Istre), povezanih z obravnavano temo.
2. V 2. krogu so sodelujoči izbrane elemente (po kodiranju in kri-
teriju števila vsaj petih navedb) iz prvega kroga ovrednotili glede
na pomembnost oziroma vpliv, ki ga imajo za razvoj in promoci-
jo vinskega turizma v Slovenski Istri.
3. V 3. krogu so bili vsi sodelujoči naprošeni še za splošno (ne)stri-
njanje s predlaganim rangom in konsenzom izbranih elementov
vinorodnega okoliša/turistične destinacije, ki so pomembni za
razvoj in promocijo vinskega turizma v Slovenski Istri.
Naloga oziroma vprašanje 1. kroga se je glasilo:
Katere elemente oziroma značilnosti vinorodnega okoliša [za
VS]/turistične destinacije [za TGS] Slovenska Istra bi po vašem
mnenju morali upoštevati pri razvoju in promociji vinskega tu-
rizma v Slovenski Istri?
Prosimo, da jih navedete vsaj deset (to so lahko: posebnosti na-
ravnega okolja, značilnosti prebivalstva, kultura, dediščina in
način življenja, gospodarske dejavnosti, kmetijstvo in obrt, pro-
valci) ter strokovnjaki za gostinstvo, hotelirstvo in turizem (lastniki re-
stavracij, sommelierji, hotelirji, predstavniki turističnih podjetij ter na-
črtovalci razvoja turizma) v vseh štirih občinah Slovenske Istre. Povabili
smo tudi nekatere eksperte izven regije, ki se na vinskoturistične razmere
v Slovenski Istri zelo dobro spoznajo.
Konferenca delfi je bila izvedena na daljavo, interaktivno in anoni-
mno. S prošnjo za sodelovanje smo se obrnili na točno 100 izvedencev
različnih profilov, pri čemer je polovica ustrezala skupnemu profilu vin-
skih strokovnjakov (VS), polovica pa profilu turistično-gostinskih stro-
kovnjakov (TGS). Kljub vrhuncu turistične sezone je bil odziv v 1. kro-
gu zelo dober, res pa se je predvideni rok odgovora za nekaj dni zamaknil.
V sodelovanje je s povratnim odgovorom na prvo vprašanje privolilo kar
41 izvedencev. Odziv vinskega sektorja je štel 21 udeležencev, odziv go-
stinsko-hotelirsko-turističnega sektorja pa 20 udeležencev. V metodolo-
škem pogledu oziroma po priporočilih za izvajanje konference delfi naj bi
idealna udeležba znašala med 10 in 20 sodelujočih (Rothwell in Kazanas
1997 po Duran 2012), zato smo lahko nadaljevali z izvajanjem dveh vzpo-
rednih konferenc delfi (ločena za VS in za TGS), pri čemer je možna pri-
merjava med obema.
Konferenca delfi je potekala v treh krogih:
1. V 1. krogu so bili vsi sodelujoči poznavalci naprošeni za mne-
nje oziroma navedbo konkretnih predlogov (elementov oziroma
značilnostiSlovenske Istre), povezanih z obravnavano temo.
2. V 2. krogu so sodelujoči izbrane elemente (po kodiranju in kri-
teriju števila vsaj petih navedb) iz prvega kroga ovrednotili glede
na pomembnost oziroma vpliv, ki ga imajo za razvoj in promoci-
jo vinskega turizma v Slovenski Istri.
3. V 3. krogu so bili vsi sodelujoči naprošeni še za splošno (ne)stri-
njanje s predlaganim rangom in konsenzom izbranih elementov
vinorodnega okoliša/turistične destinacije, ki so pomembni za
razvoj in promocijo vinskega turizma v Slovenski Istri.
Naloga oziroma vprašanje 1. kroga se je glasilo:
Katere elemente oziroma značilnosti vinorodnega okoliša [za
VS]/turistične destinacije [za TGS] Slovenska Istra bi po vašem
mnenju morali upoštevati pri razvoju in promociji vinskega tu-
rizma v Slovenski Istri?
Prosimo, da jih navedete vsaj deset (to so lahko: posebnosti na-
ravnega okolja, značilnosti prebivalstva, kultura, dediščina in
način življenja, gospodarske dejavnosti, kmetijstvo in obrt, pro-
