Page 108 - Biloslavo, Roberto, Rusjan, Roland. 2018. Strateške dualnosti v teoriji in praksi managementa. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 108
Strateške dualnosti v teoriji in praksi managementa
gramu 1 je na slovenskem trgu izrazito majhna, tako da smo s tem progra-
mom na domačem trgu malo prisotni, pri proizvodu 1 je potreba velika,
medtem ko smo s programom 2 prisotni na lokalnem in globalnem trgu.
Ker so proizvodi narejeni na podlagi specifikacije kupcev, se razlikujejo
tako znotraj lokalnega in globalnega trga kot tudi med lokalnim in glo-
balnim trgom.
Primer dualnosti izrabljanje obstoječih temeljnih zmožnosti in razi-
skovanje novih temeljnih zmožnosti: v našem podjetju management pod-
pira razvoj, saj je naša dejavnost izrazito razvojno usmerjena. Vendar soča-
sno moramo izvajati sprotne posle, ki prinašajo denarni tok, s katerim se
financira razvojna dejavnost. Pri tem so poslovne funkcije fizično ločene.
Funkcijska in procesna struktura: naše podjetje funkcionira na pod-
lagi funkcijske in procesne urejenosti. Procesna urejenost je prisotna pri
108 aktivnostih v smislu snovanja novega produkta, te se začnejo na področ
ju raziskav. Pri tem se ad hoc oblikuje tim, ki ga sestavljajo šef prodaje,
šef razvoja in šef raziskav, ter skupaj planirajo nove aktivnosti v smislu
vzpostavljanja sodelovanja s kupci. Projektni timi so oblikovani po pot-
rebi in glede na priložnosti na trgu. Imamo sistem projektnega vodenja,
vendar so nekateri projekti lahko bolj formalno določeni ali pa so bolj
prožni, kar pomeni, da nastanejo brez kakršnihkoli zahtevnih formal-
nosti. Določeni projektni timi lahko nastanejo zelo praktično.
Primer centralizacije in decentralizacije: glede nato, da imamo znot-
raj podjetja več povezanih podjetij, uporabljamo centralizacijo in decen-
tralizacijo. Vodstvo posameznih podjetij ima pristojnosti odločanja o
določenih zadevah v okviru poslovanja tega podjetja, medtem ko za stra-
teško pomembne odločitve mora slediti managementu na višji ravni. Ima-
mo strategije, ki jim morajo posamezna podjetja slediti in jih uresničeva-
ti. Direktorji posameznih podjetij se ne odločajo po lastni presoji, ampak
več zadev vprašajo oziroma prinašajo oblikovane predloge.
Naše poslovanje je osnovano na predhodno načrtovani strategiji, ki je
bila narejena x let nazaj. Te strategije se v osnovi držimo, vendar jo sproti
dodelujemo, dopolnimo, vendar je radikalno ne spreminjamo. Uresniče-
vanje strategije pregledamo enkrat letno v okviru letnega plana. Dodela-
ve strategije se dogajajo zaradi sprememb v okolju.
Primer dualnosti notranji nasproti zunanji dejavniki motivacije: v
okviru našega poslovanja uporabljamo obe značilnosti. Znotraj te dual-
nosti moram reči, da so zaposleni za naše podjetje zelo pomembno premo-
ženje, zatorej jim posvetimo precej časa v smislu zadovoljevanja njihovih
potreb. Tako na primer zaposlene motiviramo s finančnimi nagradami, v
to spada plača, ki je sestavljena iz fiksnega dela in variabilnega dela. Sled
gramu 1 je na slovenskem trgu izrazito majhna, tako da smo s tem progra-
mom na domačem trgu malo prisotni, pri proizvodu 1 je potreba velika,
medtem ko smo s programom 2 prisotni na lokalnem in globalnem trgu.
Ker so proizvodi narejeni na podlagi specifikacije kupcev, se razlikujejo
tako znotraj lokalnega in globalnega trga kot tudi med lokalnim in glo-
balnim trgom.
Primer dualnosti izrabljanje obstoječih temeljnih zmožnosti in razi-
skovanje novih temeljnih zmožnosti: v našem podjetju management pod-
pira razvoj, saj je naša dejavnost izrazito razvojno usmerjena. Vendar soča-
sno moramo izvajati sprotne posle, ki prinašajo denarni tok, s katerim se
financira razvojna dejavnost. Pri tem so poslovne funkcije fizično ločene.
Funkcijska in procesna struktura: naše podjetje funkcionira na pod-
lagi funkcijske in procesne urejenosti. Procesna urejenost je prisotna pri
108 aktivnostih v smislu snovanja novega produkta, te se začnejo na področ
ju raziskav. Pri tem se ad hoc oblikuje tim, ki ga sestavljajo šef prodaje,
šef razvoja in šef raziskav, ter skupaj planirajo nove aktivnosti v smislu
vzpostavljanja sodelovanja s kupci. Projektni timi so oblikovani po pot-
rebi in glede na priložnosti na trgu. Imamo sistem projektnega vodenja,
vendar so nekateri projekti lahko bolj formalno določeni ali pa so bolj
prožni, kar pomeni, da nastanejo brez kakršnihkoli zahtevnih formal-
nosti. Določeni projektni timi lahko nastanejo zelo praktično.
Primer centralizacije in decentralizacije: glede nato, da imamo znot-
raj podjetja več povezanih podjetij, uporabljamo centralizacijo in decen-
tralizacijo. Vodstvo posameznih podjetij ima pristojnosti odločanja o
določenih zadevah v okviru poslovanja tega podjetja, medtem ko za stra-
teško pomembne odločitve mora slediti managementu na višji ravni. Ima-
mo strategije, ki jim morajo posamezna podjetja slediti in jih uresničeva-
ti. Direktorji posameznih podjetij se ne odločajo po lastni presoji, ampak
več zadev vprašajo oziroma prinašajo oblikovane predloge.
Naše poslovanje je osnovano na predhodno načrtovani strategiji, ki je
bila narejena x let nazaj. Te strategije se v osnovi držimo, vendar jo sproti
dodelujemo, dopolnimo, vendar je radikalno ne spreminjamo. Uresniče-
vanje strategije pregledamo enkrat letno v okviru letnega plana. Dodela-
ve strategije se dogajajo zaradi sprememb v okolju.
Primer dualnosti notranji nasproti zunanji dejavniki motivacije: v
okviru našega poslovanja uporabljamo obe značilnosti. Znotraj te dual-
nosti moram reči, da so zaposleni za naše podjetje zelo pomembno premo-
ženje, zatorej jim posvetimo precej časa v smislu zadovoljevanja njihovih
potreb. Tako na primer zaposlene motiviramo s finančnimi nagradami, v
to spada plača, ki je sestavljena iz fiksnega dela in variabilnega dela. Sled
