Page 114 - Biloslavo, Roberto, Rusjan, Roland. 2018. Strateške dualnosti v teoriji in praksi managementa. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 114
Strateške dualnosti v teoriji in praksi managementa
kontrolo …) ostajajo znotraj podjetja, medtem ko postranske aktivnosti
izvajajo zunanji izvajalci.
Kar zadeva naš trg, smo usmerjeno tako v lokalni trg kot tudi izven
lokalnega trga. Kot že rečeno, programa 1 nikakor ne moremo prodaja-
ti v nekem oddaljenem trgu zaradi same značilnosti programa, medtem
ko imamo po drugi strani za naš program 2 odjemalce po svetu. Pri tem
se ne soočamo s problemom potreb po različnosti proizvoda v smislu, da
morajo biti za tuji trg produkti proizvedeni na osnovi želje kupca. To iz-
haja predvsem iz naših proizvodnih zmogljivosti, saj je treba povedati, da
so te za nek globalni trg in posledično za nek velik posel za nas relativ-
no majhne. Zato iščemo kupce, ki jim naš proizvod ustreza takšen, kot
je. Razlika med produktom, namenjenim za lokalni trg, v primerjavi s tis-
tim za globalnim trg, je zgolj v jeziku opisa na etiketi. Torej, nabor naših
114 prodajnih programov je primeren za lokalni kot tudi za globalni trg. Zelo
težko je prodati program 1 na globalni trg, ker je tam na posameznem lo-
kalnem trgu veliko konkurence. Zato program 1 tržimo v glavnini na lo-
kalnem trgu. Program 2 in program 3 pa tržimo od x trga do x trga. Izvo-
za imamo x %. Zunanji kupci so zelo nepredvidljivi, danes ga imaš, juti
ga lahko izgubiš. Problem je v tem, da delaš preko distributerja. Na tu-
jem trgu ne moremo delati direktno s potrošniki. Program 2 in program
3 se prodajata tudi na lokalnem trgu, pri tem težimo k razpršenosti kup-
cev, ne pa da imamo x kupce, s katerimi ustvarimo x % prihodkov od pro-
daje na domačem trgu.
Pri nas gre razvoj novih proizvodov po naslednjem načelu: vsak po-
sameznik lahko predlaga idejo kot tudi predstavi razvojni projekt oziro-
ma zasnovo, ki je osnovana na nekih raziskavah na trgu. Vendar mora biti
pri tem ta zasnova natančno specificirana v smislu, kdo naj bi bili kupci,
kakšne razvojne in proizvodne stroške to potegne za sabo, kakšna naj bi
bila prodajna cena, kakšen naj bi bil dobiček. V kolikor je predstavljena
zasnova sprejeta s strani podjetja, jo direktor podpiše. Z odobritvijo za-
snove pomeni, da se začne faza uresničevanje te ideje. Pri tem je treba po-
vedati, da ni važno, s katerega področja prihaja predlagatelj ideje o raz
vojnem projektu. V podjetju imamo načelo, da je popolnoma vsaka ideja
nagrajena z nekim simboličnim zneskom. V primeru, da predstavljeni
raziskovalni projekt prinese pomembne rezultate za poslovanje podjetja,
je pobudnik ideje nagrajen za to uspešnost. Torej podjetje nagrajuje po-
polnoma vse ideje in nagrajena je seveda tudi uspešnost ideje. Tako moti-
viramo zaposlene na podlagi plače kot tudi v okviru podjetniških idej. Pri
tem je treba navesti, da posameznik pri pripravi raziskovalnega projekta
kontrolo …) ostajajo znotraj podjetja, medtem ko postranske aktivnosti
izvajajo zunanji izvajalci.
Kar zadeva naš trg, smo usmerjeno tako v lokalni trg kot tudi izven
lokalnega trga. Kot že rečeno, programa 1 nikakor ne moremo prodaja-
ti v nekem oddaljenem trgu zaradi same značilnosti programa, medtem
ko imamo po drugi strani za naš program 2 odjemalce po svetu. Pri tem
se ne soočamo s problemom potreb po različnosti proizvoda v smislu, da
morajo biti za tuji trg produkti proizvedeni na osnovi želje kupca. To iz-
haja predvsem iz naših proizvodnih zmogljivosti, saj je treba povedati, da
so te za nek globalni trg in posledično za nek velik posel za nas relativ-
no majhne. Zato iščemo kupce, ki jim naš proizvod ustreza takšen, kot
je. Razlika med produktom, namenjenim za lokalni trg, v primerjavi s tis-
tim za globalnim trg, je zgolj v jeziku opisa na etiketi. Torej, nabor naših
114 prodajnih programov je primeren za lokalni kot tudi za globalni trg. Zelo
težko je prodati program 1 na globalni trg, ker je tam na posameznem lo-
kalnem trgu veliko konkurence. Zato program 1 tržimo v glavnini na lo-
kalnem trgu. Program 2 in program 3 pa tržimo od x trga do x trga. Izvo-
za imamo x %. Zunanji kupci so zelo nepredvidljivi, danes ga imaš, juti
ga lahko izgubiš. Problem je v tem, da delaš preko distributerja. Na tu-
jem trgu ne moremo delati direktno s potrošniki. Program 2 in program
3 se prodajata tudi na lokalnem trgu, pri tem težimo k razpršenosti kup-
cev, ne pa da imamo x kupce, s katerimi ustvarimo x % prihodkov od pro-
daje na domačem trgu.
Pri nas gre razvoj novih proizvodov po naslednjem načelu: vsak po-
sameznik lahko predlaga idejo kot tudi predstavi razvojni projekt oziro-
ma zasnovo, ki je osnovana na nekih raziskavah na trgu. Vendar mora biti
pri tem ta zasnova natančno specificirana v smislu, kdo naj bi bili kupci,
kakšne razvojne in proizvodne stroške to potegne za sabo, kakšna naj bi
bila prodajna cena, kakšen naj bi bil dobiček. V kolikor je predstavljena
zasnova sprejeta s strani podjetja, jo direktor podpiše. Z odobritvijo za-
snove pomeni, da se začne faza uresničevanje te ideje. Pri tem je treba po-
vedati, da ni važno, s katerega področja prihaja predlagatelj ideje o raz
vojnem projektu. V podjetju imamo načelo, da je popolnoma vsaka ideja
nagrajena z nekim simboličnim zneskom. V primeru, da predstavljeni
raziskovalni projekt prinese pomembne rezultate za poslovanje podjetja,
je pobudnik ideje nagrajen za to uspešnost. Torej podjetje nagrajuje po-
polnoma vse ideje in nagrajena je seveda tudi uspešnost ideje. Tako moti-
viramo zaposlene na podlagi plače kot tudi v okviru podjetniških idej. Pri
tem je treba navesti, da posameznik pri pripravi raziskovalnega projekta