Page 117 - Biloslavo, Roberto, Rusjan, Roland. 2018. Strateške dualnosti v teoriji in praksi managementa. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 117
Povzetek
Pričujoča monografija ima namen obravnavati in identificirati nas
protujoče si značilnosti v organizaciji in te integrirati v okvirni model po-
litike organizacije. Obravnavane značilnosti organizacije so obenem nas
protujoče si in dopolnjujoče se. Za tovrstne značilnosti se je v strokovni
literaturi uveljavil termin dualnosti. Dualnosti srečujemo v najrazličnej-
ših organizacijah in na različnih organizacijskih, strateških in časovnih
ravneh. Karakterizirata jih nasprotujoča si pola (t. i. desni in levi poli), ki
predstavljata glavni vir za nastajanje notranje napetosti (tj. organizacij-
ske napetosti), obenem pa skupaj predstavljata celoto dotične organiza-
cijske značilnosti. Organizacijske napetosti managementu predstavljajo
nekakšno nujno zlo, obenem pa so nujno potrebne za dolgoročno preži-
vetje in razvoj organizacije. Managerjem namreč preprečujejo pretirano
poenostavljanje vsakodnevnih poslovnih dejavnosti, kar bi sicer organi-
zacijo vodilo v neproduktivno in nerazvojno statično ravnotežje. Nape-
tosti med obema poloma sprožajo organizacijske spremembe, ki so na eni
strani potrebne za doseganje kratkoročne konkurenčnosti, na drugi stra-
ni pa za dolgoročno preživetje organizacije.
Glavna naloga managerjev je obvladovanje organizacije v smislu nje-
nega obstoja in nadaljnjega razvoja, kar pravzaprav pomeni finančno
vzdržno preživetje na dolgi rok. Ob vse večji kompleksnosti poslovnega
okolja pa se je management znašel v položaju, ko ne zmore več enostran-
sko obvladovati številnih interakcij z različnimi skupinami udeležencev
(deležnikov), ki sodelujejo z organizacijo oziroma so z njo v takšnem ali
drugačnem razmerju. To pomeni, da se način poslovanja sodobne orga-
nizacije spreminja, in sicer tako, da se pod vprašaj postavljajo organizacij-
Pričujoča monografija ima namen obravnavati in identificirati nas
protujoče si značilnosti v organizaciji in te integrirati v okvirni model po-
litike organizacije. Obravnavane značilnosti organizacije so obenem nas
protujoče si in dopolnjujoče se. Za tovrstne značilnosti se je v strokovni
literaturi uveljavil termin dualnosti. Dualnosti srečujemo v najrazličnej-
ših organizacijah in na različnih organizacijskih, strateških in časovnih
ravneh. Karakterizirata jih nasprotujoča si pola (t. i. desni in levi poli), ki
predstavljata glavni vir za nastajanje notranje napetosti (tj. organizacij-
ske napetosti), obenem pa skupaj predstavljata celoto dotične organiza-
cijske značilnosti. Organizacijske napetosti managementu predstavljajo
nekakšno nujno zlo, obenem pa so nujno potrebne za dolgoročno preži-
vetje in razvoj organizacije. Managerjem namreč preprečujejo pretirano
poenostavljanje vsakodnevnih poslovnih dejavnosti, kar bi sicer organi-
zacijo vodilo v neproduktivno in nerazvojno statično ravnotežje. Nape-
tosti med obema poloma sprožajo organizacijske spremembe, ki so na eni
strani potrebne za doseganje kratkoročne konkurenčnosti, na drugi stra-
ni pa za dolgoročno preživetje organizacije.
Glavna naloga managerjev je obvladovanje organizacije v smislu nje-
nega obstoja in nadaljnjega razvoja, kar pravzaprav pomeni finančno
vzdržno preživetje na dolgi rok. Ob vse večji kompleksnosti poslovnega
okolja pa se je management znašel v položaju, ko ne zmore več enostran-
sko obvladovati številnih interakcij z različnimi skupinami udeležencev
(deležnikov), ki sodelujejo z organizacijo oziroma so z njo v takšnem ali
drugačnem razmerju. To pomeni, da se način poslovanja sodobne orga-
nizacije spreminja, in sicer tako, da se pod vprašaj postavljajo organizacij-
