Page 58 - Biloslavo, Roberto, Rusjan, Roland. 2018. Strateške dualnosti v teoriji in praksi managementa. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 58
Strateške dualnosti v teoriji in praksi managementa
dinamično in da so spremembe pogosto edina stalnica. Obenem je treba
upoštevati tudi, da načrtno spodbujanje enega izmed polov dualnosti ne-
posredno krepi potrebo po prisotnosti drugega pola, kar lahko v prime-
ru neustreznega vodenja vodi v destrukcijo. Iz tega izhaja, da je dualnosti
v organizaciji smiselno prepoznati, se z njimi soočiti in pomeriti (Handy
1994, 11) ter v napetostih, ki jih te povzročajo, iskati vir za nove ustvar-
jalne rešitve.
Če management ne prepozna dualnosti, ne razume prispevka njiho-
vih polov in slednjih ne zmore obvladovati po načelu in/in, bo naravno
težil k enemu skrajnemu polu, kar se v praksi izkazuje kot poslovanje or-
ganizacije po konceptu ali/ali. Managerji, ki zavzamejo koncept poslo-
vanja ali/ali, napetosti napačno tolmačijo kot organizacijske slabosti in
pri tem ne vidijo možnosti za »sočasno« sledenje obema poloma (Pa-
58 scale 1999, 77). Slednje, kot navajajo številni avtorji (Palmer idr. 2001,
192; Cousins, Robey in Zigurs 2007, 462; Busco, Giovannoni in Scapens
2008, 107; Andriopoulos in Lewis 2010,106), pomeni iskanje dinamične-
ga ravnotežja v zaporedju številnih statičnih neravnotežij, ki smo jih opi-
sali v prejšnjih poglavjih. Možno rešitev organizacijskih dualnosti lahko
vsaj deloma predstavlja t. i. agilna organizacija, ki se hitro uči in izkazuje
tako stabilnost (odpornost, zanesljivost, učinkovitost) kot spremenljivost
(hitra, spretna, prilagodljiva). Taka organizacija zmore oblikovati struk-
ture, načine upravljanja in procese, ki premorejo sorazmerno nespremen-
ljiv sklop ključnih elementov – nekakšno fiksno hrbtenico. Istočasno pa
ustvarijo tudi dinamičnejše elemente in značilnosti, ki jih je mogoče hit-
ro prilagajati novim izzivom in priložnostim.
S pričujočim delom želimo študente in managerje opomniti na po-
membnost koncepta managementa dualnosti v teoriji managementa in
organizacij. Znotraj treh povezanih raziskav smo prikazali, da dualnosti
dejansko predstavljajo pomembno mesto v preučevanju in obvladovanju
današnje organizacije.
Tako v prvi raziskavi lahko razberemo, da v literaturi s področja ma-
nagementa in organizacij srečamo različne dualnosti. V drugi raziskavi se
tuji strokovnjaki v okviru metode delfi strinjajo z vključitvijo različnih
dualnosti v različne ravni politike organizacije v okviru modela politike
organizacije. Ta raziskava nam prinaša dopolnjen okvirni model politike
organizacije s 23 dualnostmi. Tretja raziskava, ki je bila izvedena z upora-
bo polstrukturiranih intervjujev, potrjuje naše predhodne ugotovitve, da
so dualnosti pomembne za poslovanje organizacij, ki so sodelovale v raz-
iskavi. Vse tri raziskave potrjujejo, da se poslovanje današnje organizaci-
je osredotoča okoli obvladovanja inherentnih dualnosti. Management se
dinamično in da so spremembe pogosto edina stalnica. Obenem je treba
upoštevati tudi, da načrtno spodbujanje enega izmed polov dualnosti ne-
posredno krepi potrebo po prisotnosti drugega pola, kar lahko v prime-
ru neustreznega vodenja vodi v destrukcijo. Iz tega izhaja, da je dualnosti
v organizaciji smiselno prepoznati, se z njimi soočiti in pomeriti (Handy
1994, 11) ter v napetostih, ki jih te povzročajo, iskati vir za nove ustvar-
jalne rešitve.
Če management ne prepozna dualnosti, ne razume prispevka njiho-
vih polov in slednjih ne zmore obvladovati po načelu in/in, bo naravno
težil k enemu skrajnemu polu, kar se v praksi izkazuje kot poslovanje or-
ganizacije po konceptu ali/ali. Managerji, ki zavzamejo koncept poslo-
vanja ali/ali, napetosti napačno tolmačijo kot organizacijske slabosti in
pri tem ne vidijo možnosti za »sočasno« sledenje obema poloma (Pa-
58 scale 1999, 77). Slednje, kot navajajo številni avtorji (Palmer idr. 2001,
192; Cousins, Robey in Zigurs 2007, 462; Busco, Giovannoni in Scapens
2008, 107; Andriopoulos in Lewis 2010,106), pomeni iskanje dinamične-
ga ravnotežja v zaporedju številnih statičnih neravnotežij, ki smo jih opi-
sali v prejšnjih poglavjih. Možno rešitev organizacijskih dualnosti lahko
vsaj deloma predstavlja t. i. agilna organizacija, ki se hitro uči in izkazuje
tako stabilnost (odpornost, zanesljivost, učinkovitost) kot spremenljivost
(hitra, spretna, prilagodljiva). Taka organizacija zmore oblikovati struk-
ture, načine upravljanja in procese, ki premorejo sorazmerno nespremen-
ljiv sklop ključnih elementov – nekakšno fiksno hrbtenico. Istočasno pa
ustvarijo tudi dinamičnejše elemente in značilnosti, ki jih je mogoče hit-
ro prilagajati novim izzivom in priložnostim.
S pričujočim delom želimo študente in managerje opomniti na po-
membnost koncepta managementa dualnosti v teoriji managementa in
organizacij. Znotraj treh povezanih raziskav smo prikazali, da dualnosti
dejansko predstavljajo pomembno mesto v preučevanju in obvladovanju
današnje organizacije.
Tako v prvi raziskavi lahko razberemo, da v literaturi s področja ma-
nagementa in organizacij srečamo različne dualnosti. V drugi raziskavi se
tuji strokovnjaki v okviru metode delfi strinjajo z vključitvijo različnih
dualnosti v različne ravni politike organizacije v okviru modela politike
organizacije. Ta raziskava nam prinaša dopolnjen okvirni model politike
organizacije s 23 dualnostmi. Tretja raziskava, ki je bila izvedena z upora-
bo polstrukturiranih intervjujev, potrjuje naše predhodne ugotovitve, da
so dualnosti pomembne za poslovanje organizacij, ki so sodelovale v raz-
iskavi. Vse tri raziskave potrjujejo, da se poslovanje današnje organizaci-
je osredotoča okoli obvladovanja inherentnih dualnosti. Management se
