Page 16 - Kukanja, Marko (ur.). 2019. Trajnostno upravljanje s turistično destinacijo Mediteranska Slovenija. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 16
Simon Kerma in Maja Trošt
morskih in celinskih dejavnikov, dajejo temu obmocˇju poseben pe-
cˇat in posledicˇno vplivajo tudi na ekološko obcˇutljivost slovenskega
morja (Lipej in Kerma, 2012). Slednje je po nastanku (v geološkem
smislu) dokaj mlado, saj je bil relativno plitvi severni Jadran še v cˇasu
zadnje poledenitve v celoti kopno, medtem ko je morje v živahnem
pliocenu segalo vse do vznožja Alp. Nedavna geotektonika povzro-
cˇa postopno dviganje zahodne obale Jadrana in socˇasno pogrezanje
vzhodne obale pod morsko gladino za približno 2 m v 2.000 letih
(Orožen Adamicˇ, 1998). Na postopno dviganje višine morja vplivajo
tudi podnebne spremembe, na kar opozarjata narašcˇajocˇa linearna
trenda srednje letne temperature slovenskega morja in srednje letne
temperature zraka ob slovenski obali (Fatoric´, 2009).
Zaprt Tržaški zaliv je zaradi skromne razsežnosti (pribl. 9 km3) in
16 plitvosti sicer precej izpostavljen velikim nihanjem temperature in
slanosti morja, dokaj izraženo pa je tudi plimovanje, ki je v tem delu
Jadrana najvecˇje in vpliva tudi na prevladujocˇo smer morskih tokov.
Kroženje vode v Tržaškem zalivu je v veliki meri povezano z vzho-
dnim jadranskim tokom, katerega šibkejši del se pomika ob zahodni
obali Istre severno v smeri proti Trstu. Na pogosto menjavanje smeri
tokov od sv na jv ali obratno vpliva tudi trenutna vremenska situ-
acija, zlasti prevladujocˇi mocˇni vetrovi iz smeri vzhod-severovzhod
ter jug in jug-jugozahod (Kolbezen, 1998).
Ob slovenskem morju se razteza jugovzhodni ali istrski del obale
Tržaškega zaliva, kjer se izmenjujeta abrazijski in akumulacijski tip
obale iz pretežno eocenskega fliša, ki ga pri Izoli prekinja apneni-
ška obala (Orožen Adamicˇ, 1998). Za prvi tip obale so znacˇilni visoki
flišni klifi, ki so zaradi težje dostopnosti v veliki meri ohranili svo-
jo naravno podobo, medtem ko je za tip obale, ki se je oblikoval ob
izlivih rek in potokov z znacˇilnimi poplavnimi ravnicami, prevladu-
jocˇe antropogeno preoblikovanje v soline, polja, naselja, marine ipd.
Obalna mokrišcˇa so se tako ohranila le v manjši meri, a so ta zaradi
izjemne raznolikosti rastlinstva in živalstva med najpomembnejšimi
elementi biotske raznovrstnosti slovenske obale (Lipej, Turk in Ma-
kovec, 2006).
Morje je tako za obalno-kraško regijo kot državo Slovenijo iz-
jemnega pomena, saj ju uvršcˇa med pomorske dežele in usmerja
razvoj (ob)morskih dejavnosti, kot so pomorstvo, obmorski turi-
zem, luški promet, ribištvo in solinarstvo (Ogrin, 2013). Tudi sicer so
morje, priobalni del in podeželje zgodovinsko od nekdaj družbeno-
morskih in celinskih dejavnikov, dajejo temu obmocˇju poseben pe-
cˇat in posledicˇno vplivajo tudi na ekološko obcˇutljivost slovenskega
morja (Lipej in Kerma, 2012). Slednje je po nastanku (v geološkem
smislu) dokaj mlado, saj je bil relativno plitvi severni Jadran še v cˇasu
zadnje poledenitve v celoti kopno, medtem ko je morje v živahnem
pliocenu segalo vse do vznožja Alp. Nedavna geotektonika povzro-
cˇa postopno dviganje zahodne obale Jadrana in socˇasno pogrezanje
vzhodne obale pod morsko gladino za približno 2 m v 2.000 letih
(Orožen Adamicˇ, 1998). Na postopno dviganje višine morja vplivajo
tudi podnebne spremembe, na kar opozarjata narašcˇajocˇa linearna
trenda srednje letne temperature slovenskega morja in srednje letne
temperature zraka ob slovenski obali (Fatoric´, 2009).
Zaprt Tržaški zaliv je zaradi skromne razsežnosti (pribl. 9 km3) in
16 plitvosti sicer precej izpostavljen velikim nihanjem temperature in
slanosti morja, dokaj izraženo pa je tudi plimovanje, ki je v tem delu
Jadrana najvecˇje in vpliva tudi na prevladujocˇo smer morskih tokov.
Kroženje vode v Tržaškem zalivu je v veliki meri povezano z vzho-
dnim jadranskim tokom, katerega šibkejši del se pomika ob zahodni
obali Istre severno v smeri proti Trstu. Na pogosto menjavanje smeri
tokov od sv na jv ali obratno vpliva tudi trenutna vremenska situ-
acija, zlasti prevladujocˇi mocˇni vetrovi iz smeri vzhod-severovzhod
ter jug in jug-jugozahod (Kolbezen, 1998).
Ob slovenskem morju se razteza jugovzhodni ali istrski del obale
Tržaškega zaliva, kjer se izmenjujeta abrazijski in akumulacijski tip
obale iz pretežno eocenskega fliša, ki ga pri Izoli prekinja apneni-
ška obala (Orožen Adamicˇ, 1998). Za prvi tip obale so znacˇilni visoki
flišni klifi, ki so zaradi težje dostopnosti v veliki meri ohranili svo-
jo naravno podobo, medtem ko je za tip obale, ki se je oblikoval ob
izlivih rek in potokov z znacˇilnimi poplavnimi ravnicami, prevladu-
jocˇe antropogeno preoblikovanje v soline, polja, naselja, marine ipd.
Obalna mokrišcˇa so se tako ohranila le v manjši meri, a so ta zaradi
izjemne raznolikosti rastlinstva in živalstva med najpomembnejšimi
elementi biotske raznovrstnosti slovenske obale (Lipej, Turk in Ma-
kovec, 2006).
Morje je tako za obalno-kraško regijo kot državo Slovenijo iz-
jemnega pomena, saj ju uvršcˇa med pomorske dežele in usmerja
razvoj (ob)morskih dejavnosti, kot so pomorstvo, obmorski turi-
zem, luški promet, ribištvo in solinarstvo (Ogrin, 2013). Tudi sicer so
morje, priobalni del in podeželje zgodovinsko od nekdaj družbeno-
