Page 17 - Kukanja, Marko (ur.). 2019. Trajnostno upravljanje s turistično destinacijo Mediteranska Slovenija. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 17
Mediteranska Slovenija
17
Slika 1.4 Izmenjavanje akumulacijskega in abrazijskega tipa obale ob slovenskem
morju (avtor Simon Kerma)
ekonomsko tesno povezani, kar v razlicˇnih kontekstih velja še danes.
Obravnavana regija ima zelo ugodno geostrateško lego in relativno
dobro dostopnost do slovenskih ter cˇezmejnih oziroma evropskih
urbanih in gospodarskih središcˇ (las Istre, 2018).
Istrski del obalno-kraške regije lahko razdelimo na obmorski oz.
(pri)obalni urbaniziran in gospodarsko razvit pas, kjer so poleg re-
gionalnega središcˇa Koper razmešcˇena vecˇja naselja Ankaran, Izo-
la, Piran, Portorož in Lucija, potem je tu obmestni ali suburbanizi-
ran pas (ta vkljucˇuje zlasti naselja Hrvatini, Spodnje Škofije, Dekani,
Bertoki, Prade, Jagodje in Secˇa) ter gricˇevnato zaledje oz. podeželje,
ki je brez vecˇjega centralnega naselja, in ga tvorijo predvsem mnoga
manjša naselja in zaselki. Nekoliko pomembnejšo funkcijo v nasel-
binski mreži podeželja imajo zlasti naselja Sv. Anton, Gracˇišcˇe, Mare-
zige in Šmarje. Locˇnica med urbanim in ruralnim delom je vse manj
jasna in izrazita, saj smo pricˇa procesom (sub)urbanizacije tudi proti
notranjosti regije (las Istre, 2018). Najvecˇje naselje na obmocˇju Kra-
sa in Brkinov je Sežana, ki ima status »središcˇe regionalnega pome-
na«, medtem ko spadajo Divacˇa, Senožecˇe, Hrpelje, Lokev – Lipica,
Dutovlje, Štanjel – Kobdilj – Kobjeglava ter Tomaj – Križ – Šepulje
pod »druga urbana obmocˇja«, Komen pa spada med »funkcionalna
urbana obmocˇja«. Prebivalstvo zahodnega dela planote v glavnem
17
Slika 1.4 Izmenjavanje akumulacijskega in abrazijskega tipa obale ob slovenskem
morju (avtor Simon Kerma)
ekonomsko tesno povezani, kar v razlicˇnih kontekstih velja še danes.
Obravnavana regija ima zelo ugodno geostrateško lego in relativno
dobro dostopnost do slovenskih ter cˇezmejnih oziroma evropskih
urbanih in gospodarskih središcˇ (las Istre, 2018).
Istrski del obalno-kraške regije lahko razdelimo na obmorski oz.
(pri)obalni urbaniziran in gospodarsko razvit pas, kjer so poleg re-
gionalnega središcˇa Koper razmešcˇena vecˇja naselja Ankaran, Izo-
la, Piran, Portorož in Lucija, potem je tu obmestni ali suburbanizi-
ran pas (ta vkljucˇuje zlasti naselja Hrvatini, Spodnje Škofije, Dekani,
Bertoki, Prade, Jagodje in Secˇa) ter gricˇevnato zaledje oz. podeželje,
ki je brez vecˇjega centralnega naselja, in ga tvorijo predvsem mnoga
manjša naselja in zaselki. Nekoliko pomembnejšo funkcijo v nasel-
binski mreži podeželja imajo zlasti naselja Sv. Anton, Gracˇišcˇe, Mare-
zige in Šmarje. Locˇnica med urbanim in ruralnim delom je vse manj
jasna in izrazita, saj smo pricˇa procesom (sub)urbanizacije tudi proti
notranjosti regije (las Istre, 2018). Najvecˇje naselje na obmocˇju Kra-
sa in Brkinov je Sežana, ki ima status »središcˇe regionalnega pome-
na«, medtem ko spadajo Divacˇa, Senožecˇe, Hrpelje, Lokev – Lipica,
Dutovlje, Štanjel – Kobdilj – Kobjeglava ter Tomaj – Križ – Šepulje
pod »druga urbana obmocˇja«, Komen pa spada med »funkcionalna
urbana obmocˇja«. Prebivalstvo zahodnega dela planote v glavnem
