Page 57 - Kukanja, Marko (ur.). 2019. Trajnostno upravljanje s turistično destinacijo Mediteranska Slovenija. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 57
Trajnostno upravljanje z destinacijo 57
stnega turizma. Šele leta 2009 je bil formalno ustanovljen Svet za
trajnostni turizem (Sustainable Tourism Stewardship Council), ki se
je leta 2010 združil s Partnerstvom za globalne kriterije trajnostnega
turizma (Partnership for Global Sustainable Tourism Criteria) v ne-
vladno organizacijo, imenovano Globalni svet za trajnostni turizem
(gstc).22 Rezultat organiziranega pristopa na podrocˇju trajnostnega
turizma je bila vkljucˇitev vseh vidikov trajnostnega turizma v certi-
fikacijske programe, gstc pa velja za globalni referencˇni organ na
podrocˇju trajnostnega turizma.
Apih in Ramos (2018) navajata, da je bilo leta 2017 zgolj v eu pri-
sotnih 45 mednarodnih znakov za trajnostni turizem. Skupaj s sve-
tovnimi oznakami je evropskim turisticˇnim ponudnikom, tako pod-
jetjem kot destinacijam, na razpolago kar 159 mednarodnih certifi-
katov in znakov za trajnostni turizem. Avtorja ugotavljata, da je v eu
trenutno prisotnih kar 69 % vseh mednarodnih trajnostnih oznak.
Predstavitev izbranih certifikacijskih shem in okoljskih znakov
za turisticˇne destinacije
Na podrocˇju trajnostnega upravljanja destinacij lahko zasledimo
razlicˇne pridevnike, s katerimi oznacˇujemo trajnostne certifikacij-
ske sheme23 in znake (pogosto zasledimo tudi poimenovanje znam-
ka ali nagrada), kot so: okoljski, eko, zeleni, sonaravni itd. Številne
sheme in znaki imajo podobne znacˇilnosti, med seboj pa se najpo-
gosteje razlikujejo glede na geografsko obmocˇje (globalne, evrop-
ske, regionalne, nacionalne, destinacijske), produktno podrocˇje ter
organizacijsko-podjetniške znacˇilnosti oziroma podrocˇje (klasifika-
cija shem in znakov), obenem pa se delijo na vecˇ kakovostnih ravni
oziroma stopenj zašcˇite (npr. zlati, srebrni, zeleni znak itd.; katego-
rizacija znotraj istega podrocˇja). Bitenc (2017, str. 12) navaja, da je
v najvecˇjem svetovnem direktoriju okoljskih znakov (Ecolabel In-
dex)24 navedenih preko 460 znakov, ki pokrivajo razlicˇna predho-
dno omenjena podrocˇja v razlicˇnih državah sveta. Zgolj za podrocˇje
turizma je navedenih preko 50 okoljskih znakov. Hitro lahko ugo-
tovimo, da je stanje dokaj kaoticˇno in težko pregledno. Posledicˇno
uporabniki (tako ponudniki kot gostje) težko prepoznajo koristi, ki
22. Glej https://www.gstcouncil.org/.
23. Certifikacijske sheme pogosto temeljijo na trajnostnih programih.
24. Glej http://www.ecolabelindex.com/.
stnega turizma. Šele leta 2009 je bil formalno ustanovljen Svet za
trajnostni turizem (Sustainable Tourism Stewardship Council), ki se
je leta 2010 združil s Partnerstvom za globalne kriterije trajnostnega
turizma (Partnership for Global Sustainable Tourism Criteria) v ne-
vladno organizacijo, imenovano Globalni svet za trajnostni turizem
(gstc).22 Rezultat organiziranega pristopa na podrocˇju trajnostnega
turizma je bila vkljucˇitev vseh vidikov trajnostnega turizma v certi-
fikacijske programe, gstc pa velja za globalni referencˇni organ na
podrocˇju trajnostnega turizma.
Apih in Ramos (2018) navajata, da je bilo leta 2017 zgolj v eu pri-
sotnih 45 mednarodnih znakov za trajnostni turizem. Skupaj s sve-
tovnimi oznakami je evropskim turisticˇnim ponudnikom, tako pod-
jetjem kot destinacijam, na razpolago kar 159 mednarodnih certifi-
katov in znakov za trajnostni turizem. Avtorja ugotavljata, da je v eu
trenutno prisotnih kar 69 % vseh mednarodnih trajnostnih oznak.
Predstavitev izbranih certifikacijskih shem in okoljskih znakov
za turisticˇne destinacije
Na podrocˇju trajnostnega upravljanja destinacij lahko zasledimo
razlicˇne pridevnike, s katerimi oznacˇujemo trajnostne certifikacij-
ske sheme23 in znake (pogosto zasledimo tudi poimenovanje znam-
ka ali nagrada), kot so: okoljski, eko, zeleni, sonaravni itd. Številne
sheme in znaki imajo podobne znacˇilnosti, med seboj pa se najpo-
gosteje razlikujejo glede na geografsko obmocˇje (globalne, evrop-
ske, regionalne, nacionalne, destinacijske), produktno podrocˇje ter
organizacijsko-podjetniške znacˇilnosti oziroma podrocˇje (klasifika-
cija shem in znakov), obenem pa se delijo na vecˇ kakovostnih ravni
oziroma stopenj zašcˇite (npr. zlati, srebrni, zeleni znak itd.; katego-
rizacija znotraj istega podrocˇja). Bitenc (2017, str. 12) navaja, da je
v najvecˇjem svetovnem direktoriju okoljskih znakov (Ecolabel In-
dex)24 navedenih preko 460 znakov, ki pokrivajo razlicˇna predho-
dno omenjena podrocˇja v razlicˇnih državah sveta. Zgolj za podrocˇje
turizma je navedenih preko 50 okoljskih znakov. Hitro lahko ugo-
tovimo, da je stanje dokaj kaoticˇno in težko pregledno. Posledicˇno
uporabniki (tako ponudniki kot gostje) težko prepoznajo koristi, ki
22. Glej https://www.gstcouncil.org/.
23. Certifikacijske sheme pogosto temeljijo na trajnostnih programih.
24. Glej http://www.ecolabelindex.com/.
