Page 61 - Kukanja, Marko (ur.). 2019. Trajnostno upravljanje s turistično destinacijo Mediteranska Slovenija. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 61
Trajnostno upravljanje z destinacijo

Preglednica 2.4 Nadaljevanje s prejšnje strani

Ime znaka (1) (2) Osnovne znacˇilnosti/spletna stran
TourCert
da* na, Znak za trajnost in družbeno odgovornost podjetij v tu-
Travelife ne** ta rizmu. Primeren je za hotele, tour operatorje in turisticˇne
agencije. Poudarek je na odgovornosti podjetij do družbe
in okolja. Pogoj za pridobitev znaka je izpolnjevanje vseh
meril, ki pokrivajo naslednja podrocˇja: menedžment, traj-
nostno poslovanje, ekologija, gostje, zaposleni, viri, doba-
vitelji, vkljucˇevanje lokalne skupnosti, preostala ponudba.
Nabor indikatorjev se razlikuje glede na vrsto ponudnika.
https://www.tourcert.org

da na, Znak britanskega združenja turisticˇnih agencij in to- 61
ta ur operatorjev abta za trajnostno poslovanje in mene-
džment v turizmu. Primeren je za nastanitvene zmogljivo-
sti in ta/to. Z vpeljavo procesnih sprememb pri poslova-
nju pomaga znižati stroške ter izboljšati okoljske, social-
ne in ekonomske vplive. Pogoj za pridobitev znaka za na
je izpolnjevanje 163 meril, ki pokrivajo sledecˇa tematska
podrocˇja: menedžment, okolje, skupnost in dobavna veri-
ga. Pogoj za pridobitev znaka Travelife Certified za ta/to
je izpolnjevanje kriterijev s tematskih podrocˇij: energetska
ucˇinkovitost, ravnanje z vodo in odpadki, izpusti toplogre-
dnih plinov, delovne prakse, cˇlovekove pravice, sodelova-
nje z lokalno skupnostjo, ohranjanje ekosistema, kulturni
vplivi, zdravje in varnost, pravicˇne poslovne prakse, zašcˇi-
ta kupcev, zašcˇita živali. http://www.travelife.org

Opombe (1) gstc priznan. (2) Vrsta obrata. * Za tour operaterje. ** Za hotele in turi-
sticˇne agencije.

vornega in visokokakovostnega turizma (Apih in Ramos, 2018; Novak
idr., 2015).

Leta 2009 je Slovenska turisticˇna organizacija dosegla konsenz s
turisticˇnim gospodarstvom glede umestitve zelenega turizma med
strateške razvojne smernice slovenskega turisticˇnega gospodarstva,
kar je privedlo do zavedanja o potrebi po oblikovanju zsst (Bitenc,
2017). Kasneje, leta 2011, je bila podpisana Deklaracija o partnerstvu
za trajnostni razvoj slovenskega turizma, v letu 2012 pa je mreža ne-
vladnih organizacij Umanotera – Slovenska fundacija za trajnostni
razvoj pripravila alternativni razvojni dokument Plan B 4.0: Za zeleni
razvojni preboj,30 ki v celoti poudarja pomen dolgorocˇnega trajno-

30. Glej https://www.umanotera.org/kaj-delamo/trajne-vsebine-projekti
-kampanje/zeleni-razvojni-preboj/
   56   57   58   59   60   61   62   63   64   65   66