Page 261 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 261
ljubljanska in zagrebška opera med drugo svetovno vojno
predsednik Franjo Tuđman, čigar ime se seveda pojavlja v besedilu nove
spominske plošče. Takšna je torej usoda spomenikov, da hranijo spomin na
vodje, dokler je to pač mogoče.
Med vojno so lahko Zagrebčani ob treh omenjenih operah posluša-
li tudi tri hrvaške opere iz tridesetih let prejšnjega stoletja, to so bile An-
tun Dobronić: Rkač (alternativni naslov: Goran), Jakov Gotovac: Morana in
Krsto Odak: Dorica pleše, pa tudi tri krstne predstave oper uglednih skla-
dateljev: Ivo Lhotka-Kalinski: Pomet (1944), Boris Papandopulo: Sunčani-
ca (1942) in Ivo Parać Adelova pjesma (1941). Novosti so bile tudi nove ope-
rete: Milan Asić: Pjesmom kroz život (1942) ter operete Tu je sreća in Čar
mjesečine (1944) Eduarda Gloza. Ob tem so bile na repertoarju operete Gju-
re Prejca Vječni ženik in celo tri operete priljubljenega skladatelja operet
Srećka Albinija: Bosonoga plesačica, Barun Trenk in Madame Troubadour.
Na domačem repertoarju je bilo v Ljubljani pri operetah podobno kot
v Zagrebu – tudi tu sta bili dve krstni predstavi, Janez Dobeic: Slepa miš
(1942) in Janko Gregorc: Melodije srca (1943), pri operah pa je velika razlika.
Edina krstna izvedba slovenske opere je bila izvedba opere Hlapec Jernej in
njegova pravica Matije Bravničarja tik pred začetkom vojne, od repertoarja
20. stoletja pa je bil predstavljen le še oratorij Vnebovzetje B. D. M. Hugolina
Sattnerja. Zdi se, da je bila šele po kapitulaciji Italije odprta pot za ponov-
no postavljanje uprizoritve prve slovenske narodne opere, Gorenjskega slavč-
ka Antona Foersterja. Prav pred koncem. Neposredno pred koncem vojne,
februarja 1945, so izvedli opero Stara pesem Viktorja Parme.
V tem raziskovanju je bilo pričakovano, da bo repertoar tedaj sodob-
nih avtorjev, torej del, napisanih po letu 1914, maloštevilen, še posebno pri
operah. Največja posebnost je izvedba opere Columbus Wernerja Egka v
Zagrebu, le eno leto po svetovni premieri te opere (izvirna različica za ra-
dio je nastala leta 1932). Zanimiva je tudi »duhovna glasbena igra« I miste-
ri gaudiosi (v Zagrebu prevedena kot Božićna radost, 1923), tudi zato, ker je
njen skladatelj, italijanski skladatelj Luigi (Nino) Cattozzo, rojen v Rovin-
ju.31 Medtem ko je Puccinijeva Turandot (napisana leta 1924) v Zagrebu do-
živela premiero že pred vojno, je bila premiera Respighijeve opere Plamen
(1933) v Zagrebu leta 1940 novost. V Ljubljani so jo imeli na repertoarju že
tri leta prej. Celostno gledano pa se zdi, da Ljubljana ni imela posebno za-
nimive sodobne opere. Ob že omenjeni Ero z onega sveta (1935) so bile za-
31 Claudio M. Strinati, »Cattozzo (Catozzo), Luigi (Nino)«, Treccani. La cultura itali-
ana, dostop 22. 8. 2018. http://www.treccani.it/enciclopedia/luigi-cattozzo_(Dizio-
nario-Biografico)/.
259
predsednik Franjo Tuđman, čigar ime se seveda pojavlja v besedilu nove
spominske plošče. Takšna je torej usoda spomenikov, da hranijo spomin na
vodje, dokler je to pač mogoče.
Med vojno so lahko Zagrebčani ob treh omenjenih operah posluša-
li tudi tri hrvaške opere iz tridesetih let prejšnjega stoletja, to so bile An-
tun Dobronić: Rkač (alternativni naslov: Goran), Jakov Gotovac: Morana in
Krsto Odak: Dorica pleše, pa tudi tri krstne predstave oper uglednih skla-
dateljev: Ivo Lhotka-Kalinski: Pomet (1944), Boris Papandopulo: Sunčani-
ca (1942) in Ivo Parać Adelova pjesma (1941). Novosti so bile tudi nove ope-
rete: Milan Asić: Pjesmom kroz život (1942) ter operete Tu je sreća in Čar
mjesečine (1944) Eduarda Gloza. Ob tem so bile na repertoarju operete Gju-
re Prejca Vječni ženik in celo tri operete priljubljenega skladatelja operet
Srećka Albinija: Bosonoga plesačica, Barun Trenk in Madame Troubadour.
Na domačem repertoarju je bilo v Ljubljani pri operetah podobno kot
v Zagrebu – tudi tu sta bili dve krstni predstavi, Janez Dobeic: Slepa miš
(1942) in Janko Gregorc: Melodije srca (1943), pri operah pa je velika razlika.
Edina krstna izvedba slovenske opere je bila izvedba opere Hlapec Jernej in
njegova pravica Matije Bravničarja tik pred začetkom vojne, od repertoarja
20. stoletja pa je bil predstavljen le še oratorij Vnebovzetje B. D. M. Hugolina
Sattnerja. Zdi se, da je bila šele po kapitulaciji Italije odprta pot za ponov-
no postavljanje uprizoritve prve slovenske narodne opere, Gorenjskega slavč-
ka Antona Foersterja. Prav pred koncem. Neposredno pred koncem vojne,
februarja 1945, so izvedli opero Stara pesem Viktorja Parme.
V tem raziskovanju je bilo pričakovano, da bo repertoar tedaj sodob-
nih avtorjev, torej del, napisanih po letu 1914, maloštevilen, še posebno pri
operah. Največja posebnost je izvedba opere Columbus Wernerja Egka v
Zagrebu, le eno leto po svetovni premieri te opere (izvirna različica za ra-
dio je nastala leta 1932). Zanimiva je tudi »duhovna glasbena igra« I miste-
ri gaudiosi (v Zagrebu prevedena kot Božićna radost, 1923), tudi zato, ker je
njen skladatelj, italijanski skladatelj Luigi (Nino) Cattozzo, rojen v Rovin-
ju.31 Medtem ko je Puccinijeva Turandot (napisana leta 1924) v Zagrebu do-
živela premiero že pred vojno, je bila premiera Respighijeve opere Plamen
(1933) v Zagrebu leta 1940 novost. V Ljubljani so jo imeli na repertoarju že
tri leta prej. Celostno gledano pa se zdi, da Ljubljana ni imela posebno za-
nimive sodobne opere. Ob že omenjeni Ero z onega sveta (1935) so bile za-
31 Claudio M. Strinati, »Cattozzo (Catozzo), Luigi (Nino)«, Treccani. La cultura itali-
ana, dostop 22. 8. 2018. http://www.treccani.it/enciclopedia/luigi-cattozzo_(Dizio-
nario-Biografico)/.
259
