Page 425 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 425
povzetki
privabiti sposobnega direktorja. Iz danih razmer se je nato razvilo premo-
ženje gledališkega sklada in se je oblikovala dejanska zasedba ansambla.
Na primeru olomuškega opernega dogajanja želimo prikazati naveze mes-
ta Olomuc, še posebej se bomo posvetili navezam med Olomucem, Maribo-
rom in Ljubljano. V biografijah številnih olomuških direktorjev se Ljublja-
na in tudi Maribor pojavljata kot kraja začasnega gledališkega angažmaja:
Olomuc je postal še ena prehodna postaja na poti do pomembnejših direk-
torskih položajev v Nemčiji. Tako je bilo tudi v primeru direktorja Juliusa
Fritzscheja, ki je leta 1878 prišel iz Ljubljane v Olomuc in nato neposredno
v hamburško in berlinsko gledališče. Tudi Gustav Mahler se je, še preden
je nastopil angažma v Olomucu, v Ljubljani uveljavil kot operni dirigent.
Predstavljamo vpogled v olomuško mestno gledališče na dveh razvojnih
stopnjah. Najprej je proučen položaj, ko se je olomuško gledališče znašlo
pod vplivom čeških gledališč oziroma društev ter so bila v operni reperto-
ar vključena tudi češka dela, zunaj gledališča pa je bilo prisotno močno ve-
likonemško domoljubje. Olomuc se v tem pogledu lahko uporabi kot model
za oblikovanje češkega narodnega gledališča prek avstrijskega provincial-
nega gledališča. Toda od 80. let 19. stoletja so se radikalizirali nacionalni
spori med češko manjšino in nemško večino v mestu. V mestnem gleda-
lišču ni bilo več prostora za češko produkcijo, Čehi pa so ustanovili alter-
nativno češko gledališče, ki sicer ni bilo popolnoma poklicno, vendar so iz
njega odzvanjale češke opere. Gledališče se je znašlo v položaju, ki je bilo
nasprotje temu v 50. in 60. letih 19. stoletja. Kot odziv na konkurenco čeda-
lje uspešnejših čeških produkcij in na okrepljen vpliv olomuških Čehov se
je zgodila sprememba mestnega gledališča, ki je do takrat imelo univerza-
len operni repertoar na nemškem narodnem odru, na katerem naj bi po no-
vem bila predstavljena pretežno nemška dela.
Ključne besede: deželni teater, Olomuc, razmerje, Maribor, Ljubljana
Primož Kuret
Sezona Fritza Reinerja v Ljubljani (1911–12)
Ko je odšel Talich na študij v Leipzig, je namesto njega prišel v Ljublja-
no avgusta 1911 mladi dirigent Fritz Reiner in prervzel predstave v sloven-
ski operi, kjer je dirigiral devet predstav oper in operet (Dalibor, Čatrostre-
lec, Bohème, Tannhäuser, Knežna, Grof Luksemburški, Dolarska princesa,
Jesenski manevri, Mam‘zelle Nitouche). Kritike v ljubljanskih časopisih so
hitro spoznale njegov izjemni dirigentski talent in hvalile njegove predsta-
ve. Uveljavil se je tudi kot koncertni dirigent z izvedbo Beethovnove 5. sim-
423
privabiti sposobnega direktorja. Iz danih razmer se je nato razvilo premo-
ženje gledališkega sklada in se je oblikovala dejanska zasedba ansambla.
Na primeru olomuškega opernega dogajanja želimo prikazati naveze mes-
ta Olomuc, še posebej se bomo posvetili navezam med Olomucem, Maribo-
rom in Ljubljano. V biografijah številnih olomuških direktorjev se Ljublja-
na in tudi Maribor pojavljata kot kraja začasnega gledališkega angažmaja:
Olomuc je postal še ena prehodna postaja na poti do pomembnejših direk-
torskih položajev v Nemčiji. Tako je bilo tudi v primeru direktorja Juliusa
Fritzscheja, ki je leta 1878 prišel iz Ljubljane v Olomuc in nato neposredno
v hamburško in berlinsko gledališče. Tudi Gustav Mahler se je, še preden
je nastopil angažma v Olomucu, v Ljubljani uveljavil kot operni dirigent.
Predstavljamo vpogled v olomuško mestno gledališče na dveh razvojnih
stopnjah. Najprej je proučen položaj, ko se je olomuško gledališče znašlo
pod vplivom čeških gledališč oziroma društev ter so bila v operni reperto-
ar vključena tudi češka dela, zunaj gledališča pa je bilo prisotno močno ve-
likonemško domoljubje. Olomuc se v tem pogledu lahko uporabi kot model
za oblikovanje češkega narodnega gledališča prek avstrijskega provincial-
nega gledališča. Toda od 80. let 19. stoletja so se radikalizirali nacionalni
spori med češko manjšino in nemško večino v mestu. V mestnem gleda-
lišču ni bilo več prostora za češko produkcijo, Čehi pa so ustanovili alter-
nativno češko gledališče, ki sicer ni bilo popolnoma poklicno, vendar so iz
njega odzvanjale češke opere. Gledališče se je znašlo v položaju, ki je bilo
nasprotje temu v 50. in 60. letih 19. stoletja. Kot odziv na konkurenco čeda-
lje uspešnejših čeških produkcij in na okrepljen vpliv olomuških Čehov se
je zgodila sprememba mestnega gledališča, ki je do takrat imelo univerza-
len operni repertoar na nemškem narodnem odru, na katerem naj bi po no-
vem bila predstavljena pretežno nemška dela.
Ključne besede: deželni teater, Olomuc, razmerje, Maribor, Ljubljana
Primož Kuret
Sezona Fritza Reinerja v Ljubljani (1911–12)
Ko je odšel Talich na študij v Leipzig, je namesto njega prišel v Ljublja-
no avgusta 1911 mladi dirigent Fritz Reiner in prervzel predstave v sloven-
ski operi, kjer je dirigiral devet predstav oper in operet (Dalibor, Čatrostre-
lec, Bohème, Tannhäuser, Knežna, Grof Luksemburški, Dolarska princesa,
Jesenski manevri, Mam‘zelle Nitouche). Kritike v ljubljanskih časopisih so
hitro spoznale njegov izjemni dirigentski talent in hvalile njegove predsta-
ve. Uveljavil se je tudi kot koncertni dirigent z izvedbo Beethovnove 5. sim-
423
