Page 254 - Beethoven, Ludwig van. Simfonija v F-duru, opus 68: »ljubljanski prepis« - Symphony in F major, opus 68: ‘Ljubljana transcript’. Uredil/Edited by Jonatan Vinkler. Koper, Ljubljana: Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, Narodna in univerzitetna knjižnica, Založba Univerze na Primorskem, 2019.
P. 254
ler das Diplom der Laibacher philharmonischen Gesellschaft als ethovna za častnega člana izvolilo zgolj tri leta pred njegovo starejšo ljub
einen, ehrenvollen Beweis von den Anerkennung seiner (wie es ljansko »sorodnico«. Vsekakor pa je Beethovnova izvolitev za častne-
ludwig van beethoven ■ simfonija v f-duru, opus 68: »ljubljanski prepis« sich bescheiden ausdrückt, geringen –) Verdienste ansehe und ga člana Filharmonične družbe v Ljubljani pomembno odmevala tako
daß die Gesellschaft jederzeit auf seine freundschaftliche Gesin doma kot v tujini in vplivala na delovanje družbe vse do njenega nefor-
nung rechnen dürfe.35 malnega konca 19. julija 1921, ko je bila družba kot Filharmonično dru-
Beethovnovo pismo je doletela precej nenavadna zgodovinska uso- štvo priključena ljubljanski Glasbeni matici.40
da. Sprva je nanj opozoril prvi kronist družbe, znani ljubljanski zdrav-
nik Friedrich Keesbacher,36 ko je leta 1862 izdal kroniko Filharmonične Beethovnove simfonije na koncertnih sporedih
družbe.37 V arhivu Filharmonične družbe je nato Beethovnovo pismo Filharmonične družbe v Ljubljani
več desetletij zavzemalo častno mesto, vse dokler ga niso v novi povoj-
ni kulturno-politični realnosti južnoslovanske države, v kateri družba v Ker se znaten del arhiva Filharmonične družbe v Ljubljani ni ohranil,41
dotedanjem obsegu ni mogla več delovati, poleg številnih drugih drago- lahko podobo koncertnega življenja ljubljanske Filharmonične družbe
cenosti prodali. Sprva v Švico, züriškemu zbiralcu Hansu Conradu Bod- in s tem tudi poustvarjalnosti Beethovnovih simfonij v Ljubljani rekon-
merju, leta 1956 pa v Beethovnov arhiv v Bonnu,38 kjer pismo hranijo struiramo na podlagi preostalih ohranjenih koncertnih sporedov in ka-
danes.39 talogov muzikalij.42 K jasnejši predstavi o organiziranosti koncertnih
Izvolitev Beethovna za častnega člana je nedvomno pomembno pri- sezon in pogostosti posameznih akademij vsekakor prispevajo tudi let
spevala k dvigu ugleda Filharmonične družbe. Čeprav se zgodnji po- na poročila (Jahresbericht), ki jih je Filharmonična družba izdajala od
skus izvolitve ni posrečil, do Beethovnovega imenovanja leta 1819, upo- leta 1862 naprej.43 V Glasbeni zbirki Narodne in univerzitetne knjižni-
števajoč mednarodno merilo, ni prišlo pozno. Tako je, denimo, slovito ce v Ljubljani, ki hrani gradivo, povezano z ljubljansko Filharmonično
Društvo prijateljev glasbe (Gesellschaft der Musikfreunde) na Dunaju Be- družbo, so ohranjeni štirje katalogi muzikalij družbe. Prvi, že omenje-
ni, je iz leta 1804. Iz novejšega obdobja pa najdemo še tri: med njimi je
35 »Za vse člane ljubljanske Filharmonične družbe, njihove podpornike in prijatel
je bo prijetno vedeti, da je omenjena družba izvolila za častnega člana znane 40 Kuret, Ljubljanska filharmonična družba, 443.
ga Ludwiga van Beethovna, čigar klasične skladbe so ljubljanski prijatelji glas 41 Jernej Weiss, »Načrtna ukinitev Filharmonične družbe v Ljubljani in njen
be na mnogih akademijah občudovali, in mu poslala diplomo. Te diplome veli
ki skladatelj ni samo dobrohotno sprejel, ampak svojeročno, izjemno prijazno od zadnji glasbeni ravnatelj Hans Gerstner,« v Jernej Weiss, Hans Gerstner (1851–
govoril, da jo sprejema kot časten dokaz priznanja svojih (kot se je skromno iz 1939): življenje za glasbo (Maribor: Litera in Univerza v Mariboru, 2010), 67–
razil, majhnih) zaslug in da lahko družba vedno računa na njegovo prijateljsko 74. Glej tudi: Jernej Weiss, Češki glasbeniki v 19. in na začetku 20. stoletja na
naklonjenost.« Kuret, Ljubljanska filharmonična družba, 51. Slovenskem (Maribor: Litera in Univerza v Mariboru, 2012), 200.
42 Sara Železnik, Repertoarne smernice Filharmonične družbe v Ljubljani: katalo
36 Zvonka Zupanič Slavec, Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem: gi muzikalij Filharmonične družbe (Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske
medicina skozi čas, javno zdravstvo, farmacija (Ljubljana: Slovenska matica, fakultete, 2014).
2017), 110, 122. 43 Ta so organizirana kronološko, z natančnimi popisi vseh pomembnejših do-
godkov, ne zgolj koncertov, temveč tudi organizacijskih sestankov, smrti čla-
37 Keesbacher, Die philharmonische Gesellschaft in Laibach, 51. nov, različnih sprejemov, izletov, poročil o delovanju glasbene šole, na koncu
38 Klemenčič, »Beethovnova 6. simfonija in zveze z Ljubljano,« 97–8. pa je vsakokrat priložen tudi seznam članov in navedena direkcija družbe kot
39 »Ludwig van Beethoven, Brief an die Philharmonische Gesellschaft in Lai tudi podano finančno poročilo.
bach, Wien, 4. Mai 1819, Autograph«.
einen, ehrenvollen Beweis von den Anerkennung seiner (wie es ljansko »sorodnico«. Vsekakor pa je Beethovnova izvolitev za častne-
ludwig van beethoven ■ simfonija v f-duru, opus 68: »ljubljanski prepis« sich bescheiden ausdrückt, geringen –) Verdienste ansehe und ga člana Filharmonične družbe v Ljubljani pomembno odmevala tako
daß die Gesellschaft jederzeit auf seine freundschaftliche Gesin doma kot v tujini in vplivala na delovanje družbe vse do njenega nefor-
nung rechnen dürfe.35 malnega konca 19. julija 1921, ko je bila družba kot Filharmonično dru-
Beethovnovo pismo je doletela precej nenavadna zgodovinska uso- štvo priključena ljubljanski Glasbeni matici.40
da. Sprva je nanj opozoril prvi kronist družbe, znani ljubljanski zdrav-
nik Friedrich Keesbacher,36 ko je leta 1862 izdal kroniko Filharmonične Beethovnove simfonije na koncertnih sporedih
družbe.37 V arhivu Filharmonične družbe je nato Beethovnovo pismo Filharmonične družbe v Ljubljani
več desetletij zavzemalo častno mesto, vse dokler ga niso v novi povoj-
ni kulturno-politični realnosti južnoslovanske države, v kateri družba v Ker se znaten del arhiva Filharmonične družbe v Ljubljani ni ohranil,41
dotedanjem obsegu ni mogla več delovati, poleg številnih drugih drago- lahko podobo koncertnega življenja ljubljanske Filharmonične družbe
cenosti prodali. Sprva v Švico, züriškemu zbiralcu Hansu Conradu Bod- in s tem tudi poustvarjalnosti Beethovnovih simfonij v Ljubljani rekon-
merju, leta 1956 pa v Beethovnov arhiv v Bonnu,38 kjer pismo hranijo struiramo na podlagi preostalih ohranjenih koncertnih sporedov in ka-
danes.39 talogov muzikalij.42 K jasnejši predstavi o organiziranosti koncertnih
Izvolitev Beethovna za častnega člana je nedvomno pomembno pri- sezon in pogostosti posameznih akademij vsekakor prispevajo tudi let
spevala k dvigu ugleda Filharmonične družbe. Čeprav se zgodnji po- na poročila (Jahresbericht), ki jih je Filharmonična družba izdajala od
skus izvolitve ni posrečil, do Beethovnovega imenovanja leta 1819, upo- leta 1862 naprej.43 V Glasbeni zbirki Narodne in univerzitetne knjižni-
števajoč mednarodno merilo, ni prišlo pozno. Tako je, denimo, slovito ce v Ljubljani, ki hrani gradivo, povezano z ljubljansko Filharmonično
Društvo prijateljev glasbe (Gesellschaft der Musikfreunde) na Dunaju Be- družbo, so ohranjeni štirje katalogi muzikalij družbe. Prvi, že omenje-
ni, je iz leta 1804. Iz novejšega obdobja pa najdemo še tri: med njimi je
35 »Za vse člane ljubljanske Filharmonične družbe, njihove podpornike in prijatel
je bo prijetno vedeti, da je omenjena družba izvolila za častnega člana znane 40 Kuret, Ljubljanska filharmonična družba, 443.
ga Ludwiga van Beethovna, čigar klasične skladbe so ljubljanski prijatelji glas 41 Jernej Weiss, »Načrtna ukinitev Filharmonične družbe v Ljubljani in njen
be na mnogih akademijah občudovali, in mu poslala diplomo. Te diplome veli
ki skladatelj ni samo dobrohotno sprejel, ampak svojeročno, izjemno prijazno od zadnji glasbeni ravnatelj Hans Gerstner,« v Jernej Weiss, Hans Gerstner (1851–
govoril, da jo sprejema kot časten dokaz priznanja svojih (kot se je skromno iz 1939): življenje za glasbo (Maribor: Litera in Univerza v Mariboru, 2010), 67–
razil, majhnih) zaslug in da lahko družba vedno računa na njegovo prijateljsko 74. Glej tudi: Jernej Weiss, Češki glasbeniki v 19. in na začetku 20. stoletja na
naklonjenost.« Kuret, Ljubljanska filharmonična družba, 51. Slovenskem (Maribor: Litera in Univerza v Mariboru, 2012), 200.
42 Sara Železnik, Repertoarne smernice Filharmonične družbe v Ljubljani: katalo
36 Zvonka Zupanič Slavec, Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem: gi muzikalij Filharmonične družbe (Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske
medicina skozi čas, javno zdravstvo, farmacija (Ljubljana: Slovenska matica, fakultete, 2014).
2017), 110, 122. 43 Ta so organizirana kronološko, z natančnimi popisi vseh pomembnejših do-
godkov, ne zgolj koncertov, temveč tudi organizacijskih sestankov, smrti čla-
37 Keesbacher, Die philharmonische Gesellschaft in Laibach, 51. nov, različnih sprejemov, izletov, poročil o delovanju glasbene šole, na koncu
38 Klemenčič, »Beethovnova 6. simfonija in zveze z Ljubljano,« 97–8. pa je vsakokrat priložen tudi seznam članov in navedena direkcija družbe kot
39 »Ludwig van Beethoven, Brief an die Philharmonische Gesellschaft in Lai tudi podano finančno poročilo.
bach, Wien, 4. Mai 1819, Autograph«.
