Page 275 - Beethoven, Ludwig van. Simfonija v F-duru, opus 68: »ljubljanski prepis« - Symphony in F major, opus 68: ‘Ljubljana transcript’. Uredil/Edited by Jonatan Vinkler. Koper, Ljubljana: Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, Narodna in univerzitetna knjižnica, Založba Univerze na Primorskem, 2019.
P. 275
š Lajovic doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7055-54-2.273-276 273
Interpretativne posebnosti kopije Beethovnove
Šeste simfonije v Narodni in univerzitetni knjižnici
v Ljubljani
Beethoven je svojo Šesto simfonijo napisal leta 1808. Po izčrp ture, ki so zapisane z njegovim značilnim rdečkastim svinčnikom.3 Na
nih podatkih v predgovoru k Bärenreiterjevi izdaji simfo robu naj bo omenjeno, da je v »ljubljanskem« prepisu 4. stavek simfo
nije1 se je z mislimi na simfonijo ukvarjal že l. 1803, pet let nije pisal nek drug kopist.
kasneje pa je simfonijo dokončal. Izvedel jo je na znameni
ti Akademiji 22. decembra 1808 v neogretem avditoriju gledališča Thea Velika vrednost kopije rokopisa v Narodni in univerzitetni knjižni
ter an der Wien, na katerem je v mamutskem programu prvič zazvenela ci (NUK) v Ljubljani je predvsem v tem, da je avtor vanjo vpisoval svo
tudi njegova Peta simfonija. Med drugim je na tej prireditvi Beethoven je pripombe. To seveda pomeni, da je Beethoven partituro, ki mu je po
nastopil tudi kot solist na svojem klavirskem koncertu. Raziskovalci me vsej verjetnosti služila pri izvedbi na Dunaju in je bila kasneje poslana
nijo, da je »ljubljanski« avtorizirani prepis te simfonije služil kot par v Ljubljano, podrobno pregledal in dodal praktične pripombe. Še ene
titura, iz katere je Beethoven Šesto simfonijo na tem koncertu dirigiral. podrobnosti ne smemo spregledati: ob težko čitljivem rokopisu avtorja
smemo tudi Klumparjev prepis sam po sebi gledati tudi kot avtentično
Beethovnov rokopis Šeste simfonije je ohranjen, vendar je iz njega pričevanje o avtorjevih intencah.
skladbo praktično nemogoče izvesti, ker ima preveč okrajšav, samo na
kazanih taktov in korektur, kar zelo otežuje preglednost kompozicijske Velikih razlik med obema prepisoma partiture ni. Kopist Klump ar
materije. Dva prepisa partiture je jeseni l. 1808 napravil Beethovnov ko je veljal za zelo zanesljivega in pozornega bralca partiture,4 ki je ob prepi
pist Joseph Klumpar,2 v njima pa se nahajajo številne skladateljeve korek sovanju Beethovna večkrat prosil za pojasnila ob nejasnih ali izpuščenih
mestih ter nekaterih verjetno napačnih notah. V samem notnem zapisu
1 Barry Cooper, Predgovor k Beethovnovi 6. simfoniji (Bärenreiter, 2001).
2 Sieghard Brandenburg, Sechste Symphonie F-Dur Opus 68. Sinfonia pastora- 3 Današnja računalniška tehnologija omogoča forenzično zanesljiv pregled
vseh mest, kjer se je Beethoven s svojim rdečim svinčnikom dotaknil svojega
le. Faksimile nach dem Autograph BH 64 im Beethoven-Haus Bonn mit einem rokopisa ali ob korekturah obeh prepisov.
Kommentar von Sieghard Brandenburg (Bonn: Beethoven-Haus, 2000).
4 Brandenburg, Sechste Symphonie F-Dur Opus 68.
Interpretativne posebnosti kopije Beethovnove
Šeste simfonije v Narodni in univerzitetni knjižnici
v Ljubljani
Beethoven je svojo Šesto simfonijo napisal leta 1808. Po izčrp ture, ki so zapisane z njegovim značilnim rdečkastim svinčnikom.3 Na
nih podatkih v predgovoru k Bärenreiterjevi izdaji simfo robu naj bo omenjeno, da je v »ljubljanskem« prepisu 4. stavek simfo
nije1 se je z mislimi na simfonijo ukvarjal že l. 1803, pet let nije pisal nek drug kopist.
kasneje pa je simfonijo dokončal. Izvedel jo je na znameni
ti Akademiji 22. decembra 1808 v neogretem avditoriju gledališča Thea Velika vrednost kopije rokopisa v Narodni in univerzitetni knjižni
ter an der Wien, na katerem je v mamutskem programu prvič zazvenela ci (NUK) v Ljubljani je predvsem v tem, da je avtor vanjo vpisoval svo
tudi njegova Peta simfonija. Med drugim je na tej prireditvi Beethoven je pripombe. To seveda pomeni, da je Beethoven partituro, ki mu je po
nastopil tudi kot solist na svojem klavirskem koncertu. Raziskovalci me vsej verjetnosti služila pri izvedbi na Dunaju in je bila kasneje poslana
nijo, da je »ljubljanski« avtorizirani prepis te simfonije služil kot par v Ljubljano, podrobno pregledal in dodal praktične pripombe. Še ene
titura, iz katere je Beethoven Šesto simfonijo na tem koncertu dirigiral. podrobnosti ne smemo spregledati: ob težko čitljivem rokopisu avtorja
smemo tudi Klumparjev prepis sam po sebi gledati tudi kot avtentično
Beethovnov rokopis Šeste simfonije je ohranjen, vendar je iz njega pričevanje o avtorjevih intencah.
skladbo praktično nemogoče izvesti, ker ima preveč okrajšav, samo na
kazanih taktov in korektur, kar zelo otežuje preglednost kompozicijske Velikih razlik med obema prepisoma partiture ni. Kopist Klump ar
materije. Dva prepisa partiture je jeseni l. 1808 napravil Beethovnov ko je veljal za zelo zanesljivega in pozornega bralca partiture,4 ki je ob prepi
pist Joseph Klumpar,2 v njima pa se nahajajo številne skladateljeve korek sovanju Beethovna večkrat prosil za pojasnila ob nejasnih ali izpuščenih
mestih ter nekaterih verjetno napačnih notah. V samem notnem zapisu
1 Barry Cooper, Predgovor k Beethovnovi 6. simfoniji (Bärenreiter, 2001).
2 Sieghard Brandenburg, Sechste Symphonie F-Dur Opus 68. Sinfonia pastora- 3 Današnja računalniška tehnologija omogoča forenzično zanesljiv pregled
vseh mest, kjer se je Beethoven s svojim rdečim svinčnikom dotaknil svojega
le. Faksimile nach dem Autograph BH 64 im Beethoven-Haus Bonn mit einem rokopisa ali ob korekturah obeh prepisov.
Kommentar von Sieghard Brandenburg (Bonn: Beethoven-Haus, 2000).
4 Brandenburg, Sechste Symphonie F-Dur Opus 68.
