Page 115 - Biloslavo, Roberto in Maja Uran Maravić, ur. 2019. Navtična industrija in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 115
Povzetek
Pričujoča monografija predstavlja stanje navtične industrije v Sloveniji,
njene dobre prakse in možne pristope k trajnostnemu razvoju; pri tem
avtorji izhajajo tudi iz raziskovalnih rezultatov mednarodnega projekta
iBLUE. Celotna monografija je razdeljena v pet poglavij.
Uvodno poglavje je namenjeno predstavitvi navtične industrije v sve-
tu in v Sloveniji. Od 28 evropskih držav jih ima kar 23 obalni pas. Med
njimi je tudi Slovenija, ki ima najkrajši obalni pas med tistimi članicami,
ki imajo dostop do morja. V uvodnem poglavju tudi pojasnjujemo, za-
kaj smo pristopili k projektu iBLUE, katerega namen je usposobiti pod-
jetja v navtični dejavnosti za trajnostno poslovanje s pomočjo dopolnjene
metodologije razvoja poslovnih modelov (t. i. 3-PBM oz. 3-Pillars Busi-
ness Model), ki integrira vse tri stebre trajnosti. V poglavju opisujemo,
kako smo razvijali to metodologijo. Drugi del uvodnega poglavja je na-
menjen predstavitvi teoretičnih izhodišč preučevanja navtičnega turiz-
ma, od osnovnih opredelitev do vplivov na razvoj regij. Potem predsta-
vljamo ponudbo navtičnega turizma v Sloveniji. Čeprav ima Slovenija
samo 46 km obale, se na območju obalno-kraške regije odvijajo skoraj vse
oblike navtičnega turizma. Za začetek razvoja navtičnega turizma v Slo-
veniji štejemo šestdeseta leta prejšnjega stoletja. Prva marina v Sloveniji je
bila odprta leta 1974, in sicer Marina Portorož. Marini v Kopru in Izo-
li sta bili odprti več kot desetletje kasneje, in sicer leta 1990 in 1994. Na
koncu omenimo še križarjenja kot obliko navtičnega turizma, ki je od
leta 2005, ko je v pristanišču Koper pristala prva ladja za križarjenje, tudi
prisotna v Sloveniji. Ugotovili smo, da je navkljub vpadu navtičnega tu-
rizma v Sloveniji v zadnjih letih križarjenje še vedno v porastu.
Pričujoča monografija predstavlja stanje navtične industrije v Sloveniji,
njene dobre prakse in možne pristope k trajnostnemu razvoju; pri tem
avtorji izhajajo tudi iz raziskovalnih rezultatov mednarodnega projekta
iBLUE. Celotna monografija je razdeljena v pet poglavij.
Uvodno poglavje je namenjeno predstavitvi navtične industrije v sve-
tu in v Sloveniji. Od 28 evropskih držav jih ima kar 23 obalni pas. Med
njimi je tudi Slovenija, ki ima najkrajši obalni pas med tistimi članicami,
ki imajo dostop do morja. V uvodnem poglavju tudi pojasnjujemo, za-
kaj smo pristopili k projektu iBLUE, katerega namen je usposobiti pod-
jetja v navtični dejavnosti za trajnostno poslovanje s pomočjo dopolnjene
metodologije razvoja poslovnih modelov (t. i. 3-PBM oz. 3-Pillars Busi-
ness Model), ki integrira vse tri stebre trajnosti. V poglavju opisujemo,
kako smo razvijali to metodologijo. Drugi del uvodnega poglavja je na-
menjen predstavitvi teoretičnih izhodišč preučevanja navtičnega turiz-
ma, od osnovnih opredelitev do vplivov na razvoj regij. Potem predsta-
vljamo ponudbo navtičnega turizma v Sloveniji. Čeprav ima Slovenija
samo 46 km obale, se na območju obalno-kraške regije odvijajo skoraj vse
oblike navtičnega turizma. Za začetek razvoja navtičnega turizma v Slo-
veniji štejemo šestdeseta leta prejšnjega stoletja. Prva marina v Sloveniji je
bila odprta leta 1974, in sicer Marina Portorož. Marini v Kopru in Izo-
li sta bili odprti več kot desetletje kasneje, in sicer leta 1990 in 1994. Na
koncu omenimo še križarjenja kot obliko navtičnega turizma, ki je od
leta 2005, ko je v pristanišču Koper pristala prva ladja za križarjenje, tudi
prisotna v Sloveniji. Ugotovili smo, da je navkljub vpadu navtičnega tu-
rizma v Sloveniji v zadnjih letih križarjenje še vedno v porastu.
