Page 112 - Biloslavo, Roberto in Maja Uran Maravić, ur. 2019. Navtična industrija in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 112
Navtični turizem in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije
li, bili nagrajeni s strani stroke, kar je posledično imelo veliko prepoznav-
nost in rezultiralo v želji po nakupu teh plovil. Greenline 33 je prejel naj-
večje število mednarodnih nagrad v zgodovini. Osnovni koncept je bil
ustvariti dom na plovilu, ki pa bo hkrati okolju prijazno in uporabniku
cenovno prijaznejše zaradi hibridnega pogona ter manjše porabe goriva.
Glede na prodajne rezultate jim je to zagotovo uspelo.
Kaj nas je naučil primer podjetja Seascape? Prva misel v zvezi s tem
podjetju je, da sta se za proizvodnjo plovil odločila človeka, ki sta jadranje
zelo dobro poznala, preskušala na prekooceanski plovbi, verjela v sebe in
ljubila ta način življenja.
Še pomembnejše od tega je bilo to, da to nista bila zgolj nova proizva-
jalca plovil, temveč sta želela ustvariti neko novo zgodbo, nek nov kon-
cept. Naprej sta šla v popolno nasprotno smer od ostalih proizvajalcev, ki
112 so želeli uporabnikom z vsako ladjo dati več udobja. Njihov pristop je bil
– ponovno se povežimo z naravo. Naredimo jadranje spet prvinsko. Bi-
stveno je oblikovanje plovila v smislu manj je več. Izdelava takšnega plo-
vila stane manj, a verjetno tudi pri izdelavi kompleksnejših, z opremo bo-
gatejših plovil ne bi mogli slediti velikih igralcem na trgu, zato je bilo
potrebno razviti nov koncept. S svojo zgodbo in konceptom so dobili prve
nagrade, večjo prepoznavnost in večji krog sledilcev.
Pomembno je poudariti, da se niso ustavili zgolj pri tem. Svojim sle-
dilcem (kupcem in uporabnikom) so ponudili stalno komunikacijo sko-
zi dogodke, kjer lahko svoja doživetja delijo s svojimi somišljeniki. Torej,
niso se osredotočili zgolj na proizvod, temveč tudi na pred- in poprodaj-
ne aktivnosti, s katerimi svoje uporabnike »prepričujejo«, da ima njihov
proizvod poseben status, da je posebno stanje duha za posebne ljudi – tis-
te, ki želijo prvinska doživetja v naravi.
Pomembna lekcija podjetja je tudi njegov razvoj od prvega uspešne-
ga podjetniškega podjema do prve finančne krize. Podjetje je pri drugem
plovilu zapadlo v finančne težave, ki so jih uspešno rešili z zunanjimi fi-
nančnimi viri. Iz tega so se naučili, da morajo bolje načrtovati rast, pred-
vsem pri podpornih poslovnih aktivnostih, ne toliko pri razvoju plovil.
To dejstvo lahko laika zmede, saj bi bilo normalno pričakovati, da je tež-
je razviti dober proizvod kot dobro izpeljati druge poslovne aktivnosti.
Obe podjetji sta v obstoječem trenutku našli zase optimalen poslov-
ni model, ki jima omogoča uspešno poslovanje in razvoj novih projektov.
Obe podjetji sta se v preteklosti v času globalne recesije soočili tudi s fi-
nančni težavami, kar je za obe prineslo spremembe v lastniški strukturi.
Kar se tiče posameznih vidikov trajnosti, bomo najprej izpostavi-
li okoljsko trajnost. Plovila Greeline so plovila s hibridnim pogonom na
li, bili nagrajeni s strani stroke, kar je posledično imelo veliko prepoznav-
nost in rezultiralo v želji po nakupu teh plovil. Greenline 33 je prejel naj-
večje število mednarodnih nagrad v zgodovini. Osnovni koncept je bil
ustvariti dom na plovilu, ki pa bo hkrati okolju prijazno in uporabniku
cenovno prijaznejše zaradi hibridnega pogona ter manjše porabe goriva.
Glede na prodajne rezultate jim je to zagotovo uspelo.
Kaj nas je naučil primer podjetja Seascape? Prva misel v zvezi s tem
podjetju je, da sta se za proizvodnjo plovil odločila človeka, ki sta jadranje
zelo dobro poznala, preskušala na prekooceanski plovbi, verjela v sebe in
ljubila ta način življenja.
Še pomembnejše od tega je bilo to, da to nista bila zgolj nova proizva-
jalca plovil, temveč sta želela ustvariti neko novo zgodbo, nek nov kon-
cept. Naprej sta šla v popolno nasprotno smer od ostalih proizvajalcev, ki
112 so želeli uporabnikom z vsako ladjo dati več udobja. Njihov pristop je bil
– ponovno se povežimo z naravo. Naredimo jadranje spet prvinsko. Bi-
stveno je oblikovanje plovila v smislu manj je več. Izdelava takšnega plo-
vila stane manj, a verjetno tudi pri izdelavi kompleksnejših, z opremo bo-
gatejših plovil ne bi mogli slediti velikih igralcem na trgu, zato je bilo
potrebno razviti nov koncept. S svojo zgodbo in konceptom so dobili prve
nagrade, večjo prepoznavnost in večji krog sledilcev.
Pomembno je poudariti, da se niso ustavili zgolj pri tem. Svojim sle-
dilcem (kupcem in uporabnikom) so ponudili stalno komunikacijo sko-
zi dogodke, kjer lahko svoja doživetja delijo s svojimi somišljeniki. Torej,
niso se osredotočili zgolj na proizvod, temveč tudi na pred- in poprodaj-
ne aktivnosti, s katerimi svoje uporabnike »prepričujejo«, da ima njihov
proizvod poseben status, da je posebno stanje duha za posebne ljudi – tis-
te, ki želijo prvinska doživetja v naravi.
Pomembna lekcija podjetja je tudi njegov razvoj od prvega uspešne-
ga podjetniškega podjema do prve finančne krize. Podjetje je pri drugem
plovilu zapadlo v finančne težave, ki so jih uspešno rešili z zunanjimi fi-
nančnimi viri. Iz tega so se naučili, da morajo bolje načrtovati rast, pred-
vsem pri podpornih poslovnih aktivnostih, ne toliko pri razvoju plovil.
To dejstvo lahko laika zmede, saj bi bilo normalno pričakovati, da je tež-
je razviti dober proizvod kot dobro izpeljati druge poslovne aktivnosti.
Obe podjetji sta v obstoječem trenutku našli zase optimalen poslov-
ni model, ki jima omogoča uspešno poslovanje in razvoj novih projektov.
Obe podjetji sta se v preteklosti v času globalne recesije soočili tudi s fi-
nančni težavami, kar je za obe prineslo spremembe v lastniški strukturi.
Kar se tiče posameznih vidikov trajnosti, bomo najprej izpostavi-
li okoljsko trajnost. Plovila Greeline so plovila s hibridnim pogonom na
