Page 30 - Biloslavo, Roberto in Maja Uran Maravić, ur. 2019. Navtična industrija in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 30
Navtični turizem in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije
treh marin, zato ker ta kazalec pokaže finančno uspešnost poslo-
vanja;
– z dodano vrednostjo (mera za družbeno odgovornost podjetij)
na zaposlenega13 po posameznih letih preučevanja v vsaki od treh
marin, saj je ta kazalnik temeljni kazalec družbene odgovornosti
podjetij oz. trajnostnega razvoja, ki ne zasleduje le ciljev lastni-
kov, ampak tudi zaposlenih, posojilodajalcev, države in lokalne
skupnosti.
Iz preglednice 2 izhaja, da je samo kazalnik Čisti prihodki od proda-
je na zaposlenega v Marini Portorož v letu 2017 od izhodiščnega leta 2013
višji za 9,3%, medtem ko je vrednost tega kazalnika v Porting Izola od iz-
hodiščnega leta nižja za dobrih 10 %, v marini Koper pa za 4 %. Od leta
30 2013 do leta 2016 je kazalnik najvišje vrednosti dosegal v družbi Porting
Izola.
EBIT – dobiček iz poslovanja na zaposlenega je skozi celotno obdob-
je preučevanja pozitiven le v Marini Portorož (četudi kazalnik v letu 2017
dosega le 96,6 % vrednosti iz leta 2013) in v letu 2013 v Portingu Izola, v
vseh preostalih preučevanih letih je v Portingu Izola izguba iz poslovanja
(ki se sicer od leta 2014 do 2017 zmanjšuje). V Marini Koper je v celotnem
obdobju evidentirana izguba iz poslovanja, ki niha in se skozi leta zmanj-
šuje (netipično je le leto 2014).
EBIDTA – denarni tok iz poslovanja na zaposlenega skozi preučevana
leta dosega pozitivne vrednosti v vseh treh marinah, izjema je le leto 2014
v Portingu Izola, kjer doseže negativno vrednost v višini -36,569. EBID-
TA na zaposlenega v Marini Portorož v letu 2017 dosega vrednost slabih
90 % glede na izhodiščno leto 2013, bazni indeks je v Portingu Izola naj-
slabši – slabih 36 odstotkov vrednosti iz leta 2013, medtem ko v Marini
Koper kazalnik v letu 2017 predstavlja slabih 70% vrednosti iz leta 2013.
Tudi vsi kazalniki dodane vrednost na zaposlenega v preučevanih le-
tih v vseh treh marinah dosegajo nižje vrednosti kot v izhodiščnem letu
2013, izjemi sta le kazalnika v Marini Koper v letu 2014 in v letu 2015. V
letu 2017 se je po tem kazalniku vrednosti iz leta 2013 najbolj približa-
la Marina Portorož s 94 %, sledi Marina Koper z dobrimi 80 %, vrednos-
ti kazalnika pa se med letoma 2013 in 2017 najbolj razlikujeta v Portingu
Izola, saj je v letu 2017 vrednost kazalnika le dobrih 70 % vrednosti ka-
zalnika iz leta 2013.
13 To je izjemno uporaben kazalec, saj upošteva dejstvo, da so dodano vrednost ustvarili zaposleni, ki
v njej tudi participirajo z zaslužkom. Iz dodane vrednosti morajo podjetja pokriti vse zaslužke za-
poslenih, prispevke in davke, obresti in čisti dobiček.
treh marin, zato ker ta kazalec pokaže finančno uspešnost poslo-
vanja;
– z dodano vrednostjo (mera za družbeno odgovornost podjetij)
na zaposlenega13 po posameznih letih preučevanja v vsaki od treh
marin, saj je ta kazalnik temeljni kazalec družbene odgovornosti
podjetij oz. trajnostnega razvoja, ki ne zasleduje le ciljev lastni-
kov, ampak tudi zaposlenih, posojilodajalcev, države in lokalne
skupnosti.
Iz preglednice 2 izhaja, da je samo kazalnik Čisti prihodki od proda-
je na zaposlenega v Marini Portorož v letu 2017 od izhodiščnega leta 2013
višji za 9,3%, medtem ko je vrednost tega kazalnika v Porting Izola od iz-
hodiščnega leta nižja za dobrih 10 %, v marini Koper pa za 4 %. Od leta
30 2013 do leta 2016 je kazalnik najvišje vrednosti dosegal v družbi Porting
Izola.
EBIT – dobiček iz poslovanja na zaposlenega je skozi celotno obdob-
je preučevanja pozitiven le v Marini Portorož (četudi kazalnik v letu 2017
dosega le 96,6 % vrednosti iz leta 2013) in v letu 2013 v Portingu Izola, v
vseh preostalih preučevanih letih je v Portingu Izola izguba iz poslovanja
(ki se sicer od leta 2014 do 2017 zmanjšuje). V Marini Koper je v celotnem
obdobju evidentirana izguba iz poslovanja, ki niha in se skozi leta zmanj-
šuje (netipično je le leto 2014).
EBIDTA – denarni tok iz poslovanja na zaposlenega skozi preučevana
leta dosega pozitivne vrednosti v vseh treh marinah, izjema je le leto 2014
v Portingu Izola, kjer doseže negativno vrednost v višini -36,569. EBID-
TA na zaposlenega v Marini Portorož v letu 2017 dosega vrednost slabih
90 % glede na izhodiščno leto 2013, bazni indeks je v Portingu Izola naj-
slabši – slabih 36 odstotkov vrednosti iz leta 2013, medtem ko v Marini
Koper kazalnik v letu 2017 predstavlja slabih 70% vrednosti iz leta 2013.
Tudi vsi kazalniki dodane vrednost na zaposlenega v preučevanih le-
tih v vseh treh marinah dosegajo nižje vrednosti kot v izhodiščnem letu
2013, izjemi sta le kazalnika v Marini Koper v letu 2014 in v letu 2015. V
letu 2017 se je po tem kazalniku vrednosti iz leta 2013 najbolj približa-
la Marina Portorož s 94 %, sledi Marina Koper z dobrimi 80 %, vrednos-
ti kazalnika pa se med letoma 2013 in 2017 najbolj razlikujeta v Portingu
Izola, saj je v letu 2017 vrednost kazalnika le dobrih 70 % vrednosti ka-
zalnika iz leta 2013.
13 To je izjemno uporaben kazalec, saj upošteva dejstvo, da so dodano vrednost ustvarili zaposleni, ki
v njej tudi participirajo z zaslužkom. Iz dodane vrednosti morajo podjetja pokriti vse zaslužke za-
poslenih, prispevke in davke, obresti in čisti dobiček.
