Page 33 - Biloslavo, Roberto in Maja Uran Maravić, ur. 2019. Navtična industrija in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 33
Navtična dejavnost v Sloveniji: trajnostni vidiki delovanja marin 33
Obe marini se trudita biti okoljsko osveščeni, kar tudi potrjuje pri-
znanje Modra zastava, katerega dolgoletni dobitnici sta: marina v Izoli
že od leta 2000 in Marina Portorož od leta 2008. Obe marini na svoj na-
čin preverjata čistočo okolja in poudarjata pomembnost ločevanja odpad-
kov. V Izoli so npr. izvedli dve tudi večji vaji o tem, kako ukrepati v pri-
meru onesnaženja. Marina Portorož pa je poleg Modre zastave pridobila
ISO-standard (ISO 9001) in upošteva še razne druge okoljske standarde,
ki jih marina v Izoli ne.
Obe marini izvajata dobrodelne aktivnosti. Marina Portorož letno
okoli 50.000 € donira za razne športne klube in društva, regate ali dru-
go (socialno ogrožene družine, prevozi za otroke s posebnimi potrebami,
gradnja ograje v Piranu itd.). V te namene pa tudi nudi na razpolago svoje
zmogljivosti. Marina v Izoli sicer manj finančno prispeva k izvedbi raznih
kulturnih prireditev, nudi pa pomoč jadralnemu klubu, jadralni zvezi, pri
obnovi objektov itd.
Vodja marine v Izoli meni, da ima njihovo delovanje velik posredni in
inducirani učinek, saj je dejavnost marine povezana z drugimi dejavnostmi
(gostinsko, turistično in ostalimi dejavnostmi, povezanimi z marino).
Kljub temu, da neposredno ne nudijo vzdrževanja in servisiranja, na že-
ljo gosta to priskrbijo. Direktor Marine Portorož pa omeni, da posredni fi-
nančni učinek delovanja marine čutijo predvsem športna društva in klubi.
Z vidika izbora dobaviteljev obe marini izbirata najugodnejšega do-
bavitelja. Za Marino Portorož so pomembni še bližina dobavitelja, kako-
vost izdelkov ter slovensko poreklo.
Obe marini tesno sodelujeta z drugimi podjetij. Marina Portorož je
del lastništva DZS, Term Čatež, d. d. Direktor je kot prednost izpostavil
pomoč, tako finančno kot druge vrste, in medsebojno prenašanje znanja.
Vodja marine v Izoli pa omeni sestrsko marino Sant‘Andrea, ki gostom
nudi še dodatne storitve, ki jih v Izoli ne morejo.
Medtem ko v Marini Portorož direktor našteva številne ideje za širi-
tev marine in storitev, ima vodja marine v Izoli za cilj le izgradnjo novega
plavajočega pomola, in sicer zato, ker so trenutno, kot že navedeno, mož-
nosti širitve omejene. Vodja marine je prepričan, da dokler ni vzpodbud-
nega poslovnega okolja za razvoj, ni mogoče pospešeno vključevati novo-
sti in širitve marine (predvsem kopenski del). Direktor Marine Portorož
ima za cilj širitev (še več športnih možnosti, priveze za večja plovila itd.)
in ozelenitev marine (iskanje sence, topla voda iz vrelcev, drevesa itd.).
Razprava
Marine so poslovno najpomembnejši del navtične dejavnosti, skupaj s
čarterji in križarkami, ki v zadnjih tridesetih letih evidentirajo konti-
Obe marini se trudita biti okoljsko osveščeni, kar tudi potrjuje pri-
znanje Modra zastava, katerega dolgoletni dobitnici sta: marina v Izoli
že od leta 2000 in Marina Portorož od leta 2008. Obe marini na svoj na-
čin preverjata čistočo okolja in poudarjata pomembnost ločevanja odpad-
kov. V Izoli so npr. izvedli dve tudi večji vaji o tem, kako ukrepati v pri-
meru onesnaženja. Marina Portorož pa je poleg Modre zastave pridobila
ISO-standard (ISO 9001) in upošteva še razne druge okoljske standarde,
ki jih marina v Izoli ne.
Obe marini izvajata dobrodelne aktivnosti. Marina Portorož letno
okoli 50.000 € donira za razne športne klube in društva, regate ali dru-
go (socialno ogrožene družine, prevozi za otroke s posebnimi potrebami,
gradnja ograje v Piranu itd.). V te namene pa tudi nudi na razpolago svoje
zmogljivosti. Marina v Izoli sicer manj finančno prispeva k izvedbi raznih
kulturnih prireditev, nudi pa pomoč jadralnemu klubu, jadralni zvezi, pri
obnovi objektov itd.
Vodja marine v Izoli meni, da ima njihovo delovanje velik posredni in
inducirani učinek, saj je dejavnost marine povezana z drugimi dejavnostmi
(gostinsko, turistično in ostalimi dejavnostmi, povezanimi z marino).
Kljub temu, da neposredno ne nudijo vzdrževanja in servisiranja, na že-
ljo gosta to priskrbijo. Direktor Marine Portorož pa omeni, da posredni fi-
nančni učinek delovanja marine čutijo predvsem športna društva in klubi.
Z vidika izbora dobaviteljev obe marini izbirata najugodnejšega do-
bavitelja. Za Marino Portorož so pomembni še bližina dobavitelja, kako-
vost izdelkov ter slovensko poreklo.
Obe marini tesno sodelujeta z drugimi podjetij. Marina Portorož je
del lastništva DZS, Term Čatež, d. d. Direktor je kot prednost izpostavil
pomoč, tako finančno kot druge vrste, in medsebojno prenašanje znanja.
Vodja marine v Izoli pa omeni sestrsko marino Sant‘Andrea, ki gostom
nudi še dodatne storitve, ki jih v Izoli ne morejo.
Medtem ko v Marini Portorož direktor našteva številne ideje za širi-
tev marine in storitev, ima vodja marine v Izoli za cilj le izgradnjo novega
plavajočega pomola, in sicer zato, ker so trenutno, kot že navedeno, mož-
nosti širitve omejene. Vodja marine je prepričan, da dokler ni vzpodbud-
nega poslovnega okolja za razvoj, ni mogoče pospešeno vključevati novo-
sti in širitve marine (predvsem kopenski del). Direktor Marine Portorož
ima za cilj širitev (še več športnih možnosti, priveze za večja plovila itd.)
in ozelenitev marine (iskanje sence, topla voda iz vrelcev, drevesa itd.).
Razprava
Marine so poslovno najpomembnejši del navtične dejavnosti, skupaj s
čarterji in križarkami, ki v zadnjih tridesetih letih evidentirajo konti-
