Page 34 - Biloslavo, Roberto in Maja Uran Maravić, ur. 2019. Navtična industrija in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 34
Navtični turizem in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije
nuirano rast. Predmet preučevanja teoretičnega dela prispevka so razi-
skovalna spoznanja avtorjev, ki so se ukvarjali s preučevanjem navtične
dejavnosti, ki ne vključuje dejavnosti križarjenj in pristanišč za lokalno
prebivalstvo. Ne glede na to, ali so raziskovalci preučevali navtično dejav-
nost v ožjem ali širšem kontekstu, so si enotni v tem, da gre za multipli-
kativne učinke preučevane dejavnosti, da turistična potrošnja uporabni-
kov marin močno presega povprečno turistično potrošnjo in da gre tudi
v prihodnje pričakovati kontinuirano rast navtične dejavnosti. Za mer-
jenje neposrednih in posrednih učinkov so raziskovalci razvili številna
orodja (spletni kalkulator), pristope in metodologije, da bi lahko čim ce-
lostneje ocenili vpliv navtične dejavnosti oz. navtičnega turizma. Evrop-
ska in slovenska statistika spremljata učinke obravnavane dejavnosti pri
proizvodnih, trgovskih, storitvenih ter infrastrukturnih poddejavnostih,
34 povezanih z navtično dejavnostjo. Ker pa gre za družbe, ki niso ozko spe-
cializirane za izvajanje dejavnosti, povezanih le z navtiko, menimo, da je
tovrstno ocenjevanje celostnega ekonomskega učinka na navtično dejav-
nost neustrezno. Večina avtorjev ubira pristop, ki izhaja iz marin in jih
veže na druge posredne in inducirane dejavnosti. To je tudi razlog, da smo
v empiričnem delu na osnovi izbranih gospodarskih kazalnikov, ki merijo
tržno, poslovno, finančno uspešnost in družbeno odgovornost, podrob-
neje preučili uspešnost marin na slovenski obali v obdobju od leta 2013 do
2017. Ker sta po velikosti primerljivi le marini v Portorožu in Izoli, mari-
na v Kopru je desetkrat manjša, smo vrednosti preračunali na zaposlene-
ga in na ta način izvedli primerjavo.
V obdobju 2013–2017 so vse tri marine na slovenski obali poslovale
manj uspešno oz. neuspešno, pozitivno je poslovala le Marina Portorož,
vendar je razen pri čistih prihodkih iz prodaje na zaposlenega, kjer se je
vrednost kazalnika glede na vrednost iz leta 2013 povečala za slabih 10 %,
pri ostalih treh preučevanih kazalnikih (EBIT/zaposlenega, EBITDA/
zaposlenega in Dodana vrednost/zaposlenega) dosegla nižje vrednosti
kot v letu 2013. Na osnovi izbranih kazalnikov je marina v Izoli najmanj
uspešna, medtem, ko je manjša marina v Kopru v letu 2017 še vedno re-
alizirala izgubo iz poslovanja, vendar jo je glede na leto 2013 pomembno
znižala (za dobrih 50 %) (več o tem glej v preglednici 2).
Na osnovi informacij, pridobljenih z intervjuji vodstev marin v Por-
torožu in Izoli, ugotavljamo, da sta kljub večjim razlikam med njima (gle-
de ponudbe in finančnega poslovanja) obe marini relativno okoljsko in
družbeno osveščeni.
Iz pridobljenih nedenarnih informacij iz letnih poročil in medijev
marin na slovenski obali je mogoče sklepati, da so razlogi za poslovno ne-
uspešnost marin v:
nuirano rast. Predmet preučevanja teoretičnega dela prispevka so razi-
skovalna spoznanja avtorjev, ki so se ukvarjali s preučevanjem navtične
dejavnosti, ki ne vključuje dejavnosti križarjenj in pristanišč za lokalno
prebivalstvo. Ne glede na to, ali so raziskovalci preučevali navtično dejav-
nost v ožjem ali širšem kontekstu, so si enotni v tem, da gre za multipli-
kativne učinke preučevane dejavnosti, da turistična potrošnja uporabni-
kov marin močno presega povprečno turistično potrošnjo in da gre tudi
v prihodnje pričakovati kontinuirano rast navtične dejavnosti. Za mer-
jenje neposrednih in posrednih učinkov so raziskovalci razvili številna
orodja (spletni kalkulator), pristope in metodologije, da bi lahko čim ce-
lostneje ocenili vpliv navtične dejavnosti oz. navtičnega turizma. Evrop-
ska in slovenska statistika spremljata učinke obravnavane dejavnosti pri
proizvodnih, trgovskih, storitvenih ter infrastrukturnih poddejavnostih,
34 povezanih z navtično dejavnostjo. Ker pa gre za družbe, ki niso ozko spe-
cializirane za izvajanje dejavnosti, povezanih le z navtiko, menimo, da je
tovrstno ocenjevanje celostnega ekonomskega učinka na navtično dejav-
nost neustrezno. Večina avtorjev ubira pristop, ki izhaja iz marin in jih
veže na druge posredne in inducirane dejavnosti. To je tudi razlog, da smo
v empiričnem delu na osnovi izbranih gospodarskih kazalnikov, ki merijo
tržno, poslovno, finančno uspešnost in družbeno odgovornost, podrob-
neje preučili uspešnost marin na slovenski obali v obdobju od leta 2013 do
2017. Ker sta po velikosti primerljivi le marini v Portorožu in Izoli, mari-
na v Kopru je desetkrat manjša, smo vrednosti preračunali na zaposlene-
ga in na ta način izvedli primerjavo.
V obdobju 2013–2017 so vse tri marine na slovenski obali poslovale
manj uspešno oz. neuspešno, pozitivno je poslovala le Marina Portorož,
vendar je razen pri čistih prihodkih iz prodaje na zaposlenega, kjer se je
vrednost kazalnika glede na vrednost iz leta 2013 povečala za slabih 10 %,
pri ostalih treh preučevanih kazalnikih (EBIT/zaposlenega, EBITDA/
zaposlenega in Dodana vrednost/zaposlenega) dosegla nižje vrednosti
kot v letu 2013. Na osnovi izbranih kazalnikov je marina v Izoli najmanj
uspešna, medtem, ko je manjša marina v Kopru v letu 2017 še vedno re-
alizirala izgubo iz poslovanja, vendar jo je glede na leto 2013 pomembno
znižala (za dobrih 50 %) (več o tem glej v preglednici 2).
Na osnovi informacij, pridobljenih z intervjuji vodstev marin v Por-
torožu in Izoli, ugotavljamo, da sta kljub večjim razlikam med njima (gle-
de ponudbe in finančnega poslovanja) obe marini relativno okoljsko in
družbeno osveščeni.
Iz pridobljenih nedenarnih informacij iz letnih poročil in medijev
marin na slovenski obali je mogoče sklepati, da so razlogi za poslovno ne-
uspešnost marin v:
