Page 35 - Biloslavo, Roberto in Maja Uran Maravić, ur. 2019. Navtična industrija in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 35
Navtična dejavnost v Sloveniji: trajnostni vidiki delovanja marin 35
– pomanjkanju strateških lastnikov, zlasti v Marini Portorož;
– nenehnih nesoglasjih v zvezi z dolgoročnimi koncesijskimi po-
godbami z občinskimi oblastmi;
– nesoglasjih z občinskimi oblastmi glede nadaljnjega razvoja in
širitve marin ter vprašanj v zvezi s privezi za lokalno prebival-
stvo;
– izrazito razdrobljeni lastniški strukturi vseh treh marin na krat-
ki razdalji (16 km – 3 marine) na slovenski obali, ki onemogoča
poslovna povezovanja, nastope na sejmih in tujih trgih, speciali-
zacije po posameznih marinah ter oblikovanje klastrov, kot je to
značilno v tujini;
– visoki fluktuaciji vodilnih kadrov v portoroški in izolski marini,
kar onemogoča udejanjanje dolgoročne strategije razvoja posa-
mezne marine.
Zaključek in usmeritve za prihodnost
V prihodnje bi bilo potrebno še podrobneje analizirati vpliv marin in z
njimi povezanih dejavnosti, tako z ekonomskega kot s trajnostnega in z
družbenega vidika ter vzpostaviti sistematično spremljanje na nacional-
ni in mediteranski ravni. Ekonomsko upravičeno bi bilo tudi oblikova-
ti skupne trženjske akcije vseh treh marin na slovenski obali na medna-
rodnih sejmih in predstavitvah. Neposredne ekonomske učinke marin je
mogoče spremljati po globalno uveljavljeni metodologiji USAMB (več o
tem glej v Janković in Vlašić, 2018), ki omogoča mednarodno primerlji-
vost. Denarni in nedenarni podatki se členijo na enoto poslovnega učin-
ka – priveza. Ker imajo marine podobne značilnosti kot hoteli,14 pri ka-
terih je v mednarodni uporabi enotni sistem merjenja uspešnosti hotelov
– USALI, je leta 1996 izšla 1. izdaja Uniform System of Accounts for Ma-
rinas and Boatyards (USAMB). Ta se v marinah uporablja na prostovolj-
ni osnovi in kot priporočilo za računovodenje marin, kar omogoča rast
dejavnosti in medsebojne primerjave dosežkov. Izpostavljamo, da je za-
radi navedenih značilnosti marin primerna tudi uporaba poslovodnega
orodja za maksimizacijo prihodkov, Revenue management (več o tem glej
v Vlašić idr., 2018).
Verjamemo, da bi bile tudi marine na slovenski obali zainteresirane
za implementacijo orodij in modelov, ki prispevajo k večji poslovni us-
14 Priveza ni mogoče skladiščiti, če ga ne prodamo danes, je za vselej izgubljen prihodek – gre za
kratkotrajnost poslovnega učinka; prav tako gr za kapitalno intenzivno dejavnost z visokimi stal-
nimi stroški in praviloma tudi s sezonskim nihanjem povpraševanja.
– pomanjkanju strateških lastnikov, zlasti v Marini Portorož;
– nenehnih nesoglasjih v zvezi z dolgoročnimi koncesijskimi po-
godbami z občinskimi oblastmi;
– nesoglasjih z občinskimi oblastmi glede nadaljnjega razvoja in
širitve marin ter vprašanj v zvezi s privezi za lokalno prebival-
stvo;
– izrazito razdrobljeni lastniški strukturi vseh treh marin na krat-
ki razdalji (16 km – 3 marine) na slovenski obali, ki onemogoča
poslovna povezovanja, nastope na sejmih in tujih trgih, speciali-
zacije po posameznih marinah ter oblikovanje klastrov, kot je to
značilno v tujini;
– visoki fluktuaciji vodilnih kadrov v portoroški in izolski marini,
kar onemogoča udejanjanje dolgoročne strategije razvoja posa-
mezne marine.
Zaključek in usmeritve za prihodnost
V prihodnje bi bilo potrebno še podrobneje analizirati vpliv marin in z
njimi povezanih dejavnosti, tako z ekonomskega kot s trajnostnega in z
družbenega vidika ter vzpostaviti sistematično spremljanje na nacional-
ni in mediteranski ravni. Ekonomsko upravičeno bi bilo tudi oblikova-
ti skupne trženjske akcije vseh treh marin na slovenski obali na medna-
rodnih sejmih in predstavitvah. Neposredne ekonomske učinke marin je
mogoče spremljati po globalno uveljavljeni metodologiji USAMB (več o
tem glej v Janković in Vlašić, 2018), ki omogoča mednarodno primerlji-
vost. Denarni in nedenarni podatki se členijo na enoto poslovnega učin-
ka – priveza. Ker imajo marine podobne značilnosti kot hoteli,14 pri ka-
terih je v mednarodni uporabi enotni sistem merjenja uspešnosti hotelov
– USALI, je leta 1996 izšla 1. izdaja Uniform System of Accounts for Ma-
rinas and Boatyards (USAMB). Ta se v marinah uporablja na prostovolj-
ni osnovi in kot priporočilo za računovodenje marin, kar omogoča rast
dejavnosti in medsebojne primerjave dosežkov. Izpostavljamo, da je za-
radi navedenih značilnosti marin primerna tudi uporaba poslovodnega
orodja za maksimizacijo prihodkov, Revenue management (več o tem glej
v Vlašić idr., 2018).
Verjamemo, da bi bile tudi marine na slovenski obali zainteresirane
za implementacijo orodij in modelov, ki prispevajo k večji poslovni us-
14 Priveza ni mogoče skladiščiti, če ga ne prodamo danes, je za vselej izgubljen prihodek – gre za
kratkotrajnost poslovnega učinka; prav tako gr za kapitalno intenzivno dejavnost z visokimi stal-
nimi stroški in praviloma tudi s sezonskim nihanjem povpraševanja.
